Test: Ducati Multistrada 1200

4

No, ko prvič dobiš v roke motor brez ključavnice in se s prodajalcem meniš o skoraj vsem, ti marsikatero vprašanje uide iz glave. Prodajalec pa tudi pozabi kaj povedat. Ducati Multistrada 1200 namreč nima klasičnega ključa, s tem pa je tudi zaklepanje balance malo drugače. V videu sem se spraševal če se sploh zaklene, res pa je, da se nisem poglabljal v to zaklepanje, saj je bilo veliko drugih stvari bolj zanimivih. Seveda se balanca zaklene, na gumb. “My bad”.

02Lanskoletna MTS 1200 je veljala za dokaj nervozen motor. Pa rada je v globokem nagibu po asfaltu puščala dele centralnega stojala. Pravi neukročeni italijan s pripadajočim kiksom ali dvema. Na lanskoletnem milanskem salonu pa so predstavili novo, prenovljeno, lepšo in menda, kar se agregata tiče, bolj polikano verzijo.

DSC04886Karkoli so že naredili z njo, lahko bi rekli, da so zadeli jackpot. Agregat je ravno dovolj uglajen, pa še vedno tipično Ducatijev, zapriseženi ljubitelji bodo rekli, da manjka zvok odprte sklopke. Med 5 in 7 tisoč vrtljajev se čuti luknja, ki pa je ni težko (vsaj po mojih izkušnjah z italijanskimi V2 agregati) skoraj popolnoma odpraviti. Prav zaradi te »luknje« se zdi, da je motor močnejši kot je. Sploh v prvih treh prestavah je treba malo popazit na »buuum« pri 7.000 obratih. Je pa zato agregat do dobrih 5.000 obratov pravi cuker. Ravno dovolj gre v vseh prestavah, da je vožnja dovolj hitra kjerkoli se že vozimo, ker pa so tresljaji (nekaj jih seveda proizvede) prav prijetni, nekako pomirjujoči, je normalna dinamična vožnja VELIKOOO prijetnejša kot na konkurenčnem S1000XR.

01Ergonomija je malenkost drugačna kot na nemškem konkurentu. Na prvi občutek je prostora manj vendar nato ugotoviš, da le sediš malo bližje krmilu. Sedež bi zase postavil malenkost bolj vodoravno, je namreč bolj športno naprej podrt, kar je super ko dirkamo, ne tako super ko se dlje časa pelješ več ali manj naravnost. Kolikor sem gledal okoli sedeža bi si sedež lahko po sistemu sam svoj mojster pravilno nastavil v petih minutah, z uporabo dveh ali treh podložk. Če bi ocenjeval iz glave, bi rekel da je MTS1200 težka cca. 160 kilogramov.

DSC04900Odlično skriva svojo težo, vendar pa tudi balanca v rokah deluje malenkost lahka, zato bi zaradi svojega boljšega občutka definitivno namontiral blažilnik balance. Testni motor ni imel »ta hudega«, z elektriko podprtega vzmetenja, pa ga zares nisem pogrešal. Peljal sem že nekaj Ducatijev, pa je MTS1200 prvi, kjer sem bil zares zares zadovoljen z delovanjem vzmetenja. Kako dober mora šele biti tisti »ta dražji«. Zavore ne zagrabijo preveč grobo, vsekakor primejo več kot dovolj, se ujemajo s karakterjem motorja.

DSC04888Kako se pelje? Kot že rečeno, pri normalni vožnji je bistveno prijetnejša od konkurenta. Pri zares hitri vožnji pa ni tako zelo enostavna. Vidi se, da z razliko od BMW-ja, okvir ni izpeljanka iz superšportnega motocikla. Kar ima manj slabosti kot prednosti. Kolikokrat se s takim motorjem peljemo zares športno in kolikokrat zares potovalno? Najbrž ste si sami odgovorili, vem da jaz sem si. Seveda svoje doda karakter in poreklo motorja. In kakorkoli gledamo, so italijanski motorji vedno bili nekaj posebnega. V zadnjem času pa dobivajo tudi tisto pravo mero »pameti« in so s tem tudi bistveno bolj uporabni v vsakdanjem življenju. Me pa veseli, da niso izgubili svoje »duše«.

Zadnjič sem na internetu gledal posnetke z Dynamometra, kjer lahko vidimo koliko manj konjev MTS1200 spravi na gumo, v primerjavi z BMW S1000XR. Verjemite, da ko se peljete, tega niti slučajno ne boste občutili. Oziroma boste, v tistem območju vrtljajev, ki ga je treba »popraviti«. In kljub temu, da je BMW postavil na cesto super motor, je Ducati Multistrada v veliko stvareh boljša. Predvsem pa lepša. In lepše ter kvalitetnejše narejena. Pa tudi malenkost dražja. Super super motocikel in če bi se zdaj moral odločiti za enega ali drugega bi se najbrž odločal toliko časa, da bi ga kupil šele naslednje leto. In zelo možno, da ravno zaradi te dileme ne bi vzel nobenega od omenjenih.

OCENE
Agregat
Udobje
Videz
Cena
PHun Factor
DELI
Prejšnji članekHusqvarna 701 Supermoto na voljo novembra
Naslednji članekOMV Slovenija vas ob dnevu kave vabi na brezplačno skodelico
Dani Mattias
Nekoč zaprisežen ljubitelj japonskih motociklov, danes prisega na vse kar "dovolj gre". Bencinski zasvojenec, ljubitelj klasike v nastajanju. Drgnilec kolen, ki ceni udobje in evropsko eksotiko. Na skrivaj ga zaradi priročnosti zamika skuter. Ne mara cincanja, obotavljanja in površnosti. Meni, da ja osnovna vrlina vsakega motociklista poznavanje mej lastnega znanja in sposobnosti – preseganje teh na cesti pa nevarna neumnost. Pred prihodom v ekipo Motosveta je izkušnje nabiral tudi v sklopu domačih tiskanih motociklističnih medijev.

4 KOMENTARJI

  1. hm… vse ok,.. ampak človek se ne more znebit občutka,… po tistih opravičilih na začetku ko ste za scramblerja po uhah dobili…. da so vsi tile SUPER in oh in sploh SUPER…. posledica previdnosti pred ponovnimi problemi “po uhah”…
    četudi je verjetno res ok!
    In pri XRu … tole je z naskokom moj najboljboljši motor….. tale pa se je poravnal … in ne zato, ker so me “napizdli”….
    sorry ne sede….
    preveč je v vsakem stavku podnapisov “moram biti über prijazen zdaj”….

  2. Lepo so polikali agregat na tej MTS, bi rekel, da še preveč lepo. V tretji prestavi 50 km/h je nepredstavljivo na 999. Škoda, da je nisem mogel testirat sam na daljši relaciji, tako pa več kot 80 km/h se zaradi skupinske vožnje nismo peljali. Čuda lahko nastavljaš na S varianti, še skoraj preveč. Me je pa motil sedež oziroma samo sedenje. Očitno mi bolj leži drža malo naprej, tako da sem po tistih 60 km kar zadovoljen stopil dol. Je pa zelo vodljiv motor in njegovo prekladanje je milina.