So znaki takšni in drugačni moteči ter nepotrebni? Bi lažje živeli brez njih? Brez vseh tistih reklamnih panojev vsekakor. Pa je že kdo valil krivdo na dekolte mične gospodične, ko je prednji del svojega vozila prav po moško zaril v zadnji del neznanca? Lahko je tudi žensko nabijanje od zadaj, da ne bo kakšne feministične pritožbe.

prepoved15Kaj pa tiste bele kače po cesti? Je njih pomen zavezujoč? Mogoče v glavah ustvarjalcev bele kreacije na asfaltni podlagi. Pa so svojo umetniško žilico prenašali skozi šobe stroja zaradi potešitve svojega ega ali zaradi nagajanja voznikom?

Ime kraja v črnem okvirju nekje na koncu prazne ceste. Kdo je tisti, ki s tem simbolom inkasantstva greni življenje premnogim divjim v srcu in s prepihom med ušesi? Je to le zloba mračnega uma ali klic nekoga na robu civilizacije? Ah, nakladam. Za varnost gre. Če kdo verjame. Zakaj pa ne bi verjeli?

Pa niso samo te kreacije na in ob cesti, katere polnijo državno blagajno, v lepi naši. Najdejo se tudi nekateri prav koristni znaki. Recimo delo na cesti. Predvsem takrat, ko se že kakšen teden vozimo mimo njega in z očesom iščemo oranžne postave ter hkrati ugotavljamo, da je malica najlepši del službe. Ampak njihova malica se vleče že ves teden. Kaj pa mi vemo, koliko oni potrebujejo hrane, da zmorejo vse tisto delo. Šalo na stran. Pa včasih znake tudi.
Kaj pa vsi tisti znaki za nevaren ovinek ali za dva oziroma več zaporednih ovinkov? So odveč? Za domorodce sigurno. Pa še njih preseneti kakšen nov odsek po preveč izpraznjenih pločevinkah ali steklenicah. Kako naj potem nekdo od drugod vozi varno, če lisice skrijejo znake? Težko. Sploh, kadar s kolenom preverja temperaturo in teksturo asfalta. Občasno postane koleno premalo in kar s celim telesom strokovno oceni podlago. In ravno takrat pride lisica s tistim znakom in ga postavi v sredino izletne cone. Pa, če jo ne bi …

Nasploh so ti prometni znaki ena sama nadloga. Če jih ni, nam manjkajo, če so, pa nas omejujejo v našem svobodnem načinu življenja. In to vedno takrat, ko se igla približa redečemu polju. Pa še tisti stric z loparčkom skače po cesti. Delat naj gre, namesto, da se skriva za reklamnim panojem.

Kljub temu pa ne moremo brez vseh teh znakov. Kako pa naj bi vedeli, kje vse smo se vozili? Naj se vstavimo in vprašamo po imenu kraja? Ah, dajte no. Kdo bo ustavljal sredi hiš, ko pa mašina tako lepo poje. Bodo že drugi povedali, kje so nas slikali. Tako bo vsaj nekaj za spomin.

Iščete bencinski servis, gostilno, prenočišče, …? Na tabli piše kaj in kako do omenjenega. Koristna informacija. Kaj pa tista številka v okroglem znaku? Je tudi to koristna informacija? So možgani dovolj zmogljivi za procesiranje toliko informacij ali mogoče določene informacije zavestno ignorirajo zaradi prezasedenosti pomnilnika? Mogoče je pa hitrost potovanja krivec za zmrznjene možgane. Kot pri tistem Arabcu, ki je preveč gnal kamelo skozi puščavo, pa je revica zmrznila, ker jo je preveč hladilo.

Kako pa naj vemo, kateri znaki so koristni in kateri so nepotrebni? So sploh vsi postavljeni z razlogom ali so kar nametani zaradi razmetavanja državnega ter občinskega denarja? Bi bilo boljše brez njih? Kako bi na nepoznani cesti predvideli nevaren ovinek v levo ali pa v desno? S prilagojeno hitrostjo? Kje je pa potem užitek? Najlepše je gnati mašino in samo spremljati znake, kateri nas usmerjajo v levo in v desno. Verjetno zelo lepo, če ne bi nekdo potegnil belo črto. Pa kaj za vraga ravno tam, kjer je idealna linija. Zarota, vam rečem.

Obstaja nekaj najmanj priljubljenih znakov, saj z njihovo postavitvijo ubijajo užitek v vožnji. Sploh, kadar država vtika prste v zasebne denarnice. In s tistimi točkami grozeče gleda v vozniško dovoljenje. Pa zakaj je ravno tam prehod za pešce, ko pa je tako fajn ravnina za prehitevanje? In vsi ti pešci po celi cesti. Doma naj bodo. In naj ne hodijo po vasi, ker se ravnokar peljemo na izlet z nezmanjšano hitrostjo.

Znaki so in bodo nadloga. Tudi tiste bele črte niso nekaj koristnega. Saj vsakdo vidi, kje je rob asfalta. Ma prav brez veze je toliko tabel postavljenih ob cesti. Še posebej tam, kjer se nekdo odloči nabirati maline se najde posebno trda štanga. In potem boli. Enkrat samo motor, drugič tudi telo. Mogoče bi bilo pa boljše ostati doma in preko tv ekrana spremljati dogajanje na cesti z vsemi njenimi pastmi. Še posebej tiste obcestne pasti na štangah so nevarne. Sem slišal nekoga govoriti, da je slišal od …, kako je en znak pretepel motorista. En teden sem samo od daleč gledal cesto. In potem svizec …

Na koncu bomo ugotovili, da znake potrebujemo, jih preklinjamo, jih pogrešamo, … Zakaj? Vsak zase ve. Predvsem pa moramo vedeti, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Tako je tudi s prometnim znaki. V teoriji je namen dober, potem pa se v praksi prikrade hudič in vse pokvari. In ta hudič so vse tiste brihtne glave, ki te znake postavljajo pametno in malo manj pametno ter mi vozniki, ki jih gledamo, pa ne vidimo ali pa vidimo in si mislimo svoje. Mogoče bo pa nekoč nekje znak za konec ceste. Mu bomo slepo verjeli ali se bomo z nezmanjšano hitrostjo hiteli prepričati v pravilnost postavitve?