Dvorana slavnih


Popularna vsebina

Prikazana je najbolj všečkana vsebina od 01/22/17 v vseh kategorijah

  1. 52 všečkov
    nemo

    Jadranska magistrala

    Nekaj vtisov iz današnje 2017 otvoritvene vožnjice: zjutraj ob 9h je bilo v Ljubljani -11, termometer na garaži je v zavetju kazal -8 štartal sem ob 11h, temperatura -6 nad Vrhniko se je otoplilo na +2 čez Knežak cca +3 do +4 Na Reki se je otoplilo na vročih +8 ta temperatura je držala do Zadra, kjer je bilo okrog 15h +10 srečal nisem nobenega motorja, razen v Karlobagu je bilo nekaj lokalcev v kafiču ob mandraču do Rupe je bila cesta vlažna, od tam dalje suha (razen v osojnih odsekih) peska ni na cesti razen na odseku Cesarica - Karlobag - in še kakšnih 5 km proti Starigradu zgleda da se pripravljajo na obnovo asfalta na pofrezanih delih pred odcepom za Prizno je nekaj preplastenih delov ceste policija že dežura, jaz sem jih srečal v Selinah, pred Modričem Še nekaj foto vtisov: Za eno leto imam mir... Pred tekmo CRO - SLO bom še malo preletel današnje DELO Pojačan čaj je prav prijal... Tradicija iz prejšnjih let se prenaša v 2017 Dinko bo odprl kuhinjo nekaj dni pred Veliko nočjo, travarico pa streže že sedaj... Milena je pripravljena na prve goste v 2017 Upam, da kalorifer ne bo pregorel...
  2. 41 všečkov
    Danes 370km od tega kar 300 makadama.Kazalo bolj slabo vendar ni bilo dezja ravno nehal ko sem startal.Potem pa vedno manj oblakov in samo sonce.pokrajina pa vsestranska .Blize Patagoniji oziroma na vratih vedno vec vetra.
  3. 40 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    Danes z malo vetra in vedno vec vrocine 370km ,med zelenimi dozdovi polji hribi jezeri do Bariloche , mondeno da ni kaj , pa drago tudi.Iscem po bookingu majceneje sprejemljivo zame in najdel na polotocku 20 km iz mesta in glej kaj zadanem Slovence ki tu zivijo od prve svet.vojne.Seveda vsi navduseni.
  4. 39 všečkov
    Cudovit dan 370km prasine med jezeri hribi Patagonije .Vsak 5 ovinek novo presenecenje ne konca in kraja pa se sonce cisto kicasto.Carretere Avstral je konec.Sedaj v Argentini. Pravi uzitek voznje malo v Dakar stilu na odprtih ovinkih ,v ravnini pa cez 100 po valoviti cesti gor dol.Zaprte ovinje pa zmerno zato da lahko tole pisem ali pa da ne flikam gume.
  5. 37 všečkov
    nemo

    Jadranska magistrala

    Da ne bo ta tema zamrla... nekaj fotk iz današnje vožnje od Ljubljane do Zadra. V Ljubljani 2, Postojni 2, Knežaku 4, Rijeki 8, Senju 10, Zadru 12. Burja zmerna, zelo lokalna: od Rijeke do Crikvenice, v Senju in pred Karlobagom. Drugod bonaca. Promet redek; Motorji: 1 (z mano vred) Zaradi obvoza med Posedarjem in Islam Latinskim, sem odkril nov pogled na Velebit Jutri pa dalje na jug...
  6. 37 všečkov
    dan 4 beg pred nesojeno ljubeznijo, preko Durmitorja, Žabljaka, Mojkovca do Kolašina cca 200km Nad dolino se podijo težki oblaki, občasno dobim občutek, da se bodo kljub napovedi mogoče tudi razkadili...itak da nič od tega. Ampak mi bežimo, tako da nima smisla o vremenu razpravljat Ampak kot vedno, Kmetove oboževalke se pridejo poslovit. In ta mala ga ma res rada Zavijemo skozi tunele v klance na Durmitor, za primerjavo nekaj lanskih slik: Tokrat žal ni tako, zaenkrat je suho, a gledamo kako se premika neurje in prepričan sem, da nas bo pred vrhom ujelo. Zato zavlačujemo, fotografiramo, celo debatiramo, kao naj se spada. in potem se usuje. Mraz pritisne, ni ravno fajn, sam jebiga, sedaj smo tule, čez bo treba, pa makar sneži Sam, če sem že moker, bom pa vseeno eno fotko stisnil. Tako je nastala naslednja fotka. Kaj si je folk v avtih mislil, ko so vozili mimo, me niti ni brigalo, je pa res da so večinoma imeli kr izbulene oke, pa levo desno so z glavo zmajevali. Nadaljujemo proti Žabljaku. Asfalt kr dobro drsi in počasi imamo dovolj, zato pade pavzica in kavica, ter otiskanje premočenih dežjakov v teli kočici: dž se umirja in ko pademo v Žabljak se že cesta posuši. Velik fotk je zmaknjenih, ampak roke so se nam res tresle od mraza. Se nadaljuje....
  7. 37 všečkov
    dan4 Tekija-Pitesti cca 300km Končno da zabluzimo malo tudi v Romunijo. Priprave so bile enostavne, na gugl-maps sem spet našel en luštkan hotelček v bližini Pitestija, udaril zvezdico nanj in to je to, bo kar bo, važno, da je zraven voda, pa da izgleda romantično. Polni vneme zaštartamo proti meji, ki je na samem jezu, gneče sicer nobene, a čakam in čakam, Kmet on se dogovarja z "organi" pozna vse njihove burazere, Itak, saj sva en dan prej z njimi pila, vsem pojasni kam gremo, tako da z mano niso imeli več volje po klepetu in je bila samo komanda dalje. Ko pricapljam na romunsko stran, mi je policaj že na daleč mahal in govoril.....a transfagaraš, transfagaraš...očitno se je Kmet tudi tule predstavil, sem si mislil. Nabavimo še romunsko valuto na meji in se začne... al pa ne začne, malce bolj kavbojsko vse skupaj, vprege pa živali na cesti, vendar nič pretresljivega, magistralke lepe, obvezno z dvemi pasovi v hrib, da je prehitevanje lažje. No, pravzaprav, jaz nisem imel nobenega dela s prehitevanjem, saj je pred mano ropotala KTMjeva 990 z dvemi odprtimi Akrapoviči, tako, da se je folk umikal, psi pa tulili od bolečin v ušesih. Prispemo do tule: HOTEL STAR , človek ne more bilivat, celo bazen imajo in mi skoraj edini gosti, cena z zajtrkom...nja 22€/par. V sobah se veselje malce razblini, le te so nekoliko socialistične, klima ne dela, hladilnik pa, ali pa obratno, zato Kmet pretovori delujoč hladilnik v sobo z delujočo klimo. Vendar vse se pozabi, osebje je prijazno, bazen pa samo naš. Zvečer pa v Pitesti na raziskovanje lokalne hrani in specialitet. Kot vedno se nam plani poderejo, Kmet zadolžen za iskanje dobre hrane ni nanjušil nič pametnega in pristanemo v centru mesta v MCDonaldsu....ja, Romunski je malo drugačen...a le po pisavi v meniju, ostalo je vse isto. Verjetno smo naročili vse z menija, saj nam niso nehali nositi in nositi, pa kljub temu ni ostalo nič. Pretegnemo noge skozi center, prijetno mestece, lepo okrašeno z raznimi lučkami, čisto in urejeno. Zvečer pa priprave na napad na Transfagarasan. Vreme kaže lepo, v dolini preko 30, v hribih bo zihr odlično. In kmetu zabičam, da boš nadziral Garmina. se nadaljuje....
  8. 37 všečkov
    Danes pa start zgodaj bil je plan 650km .Po vcerajsni zelo okusni vecerji in danasnjem zajtrku,ter prijaznima gospodoma ki kuhata in skrbita za to haciendo ,ki lezi v samotni oazi zraven jezera odsel podprt za veliko km. No vreme je kazalo na bolje kot ponoci le veter ni ponehal.Kmalu se izkaze kako bo potekala voznja in sicer 100 z rahlimi ovinki gor in dol nato ovinek 90 stopinj 50km naravnost veter z desne med 100 in 130 km na uro vendar ne z velikimi sunki ,nato ovinek 90 stopinj 50km celni veter 130 in jacal tako da je padla brzina na20km na uro direktno v nevihto in ko hoce po teh 50km ravno rosit ovinek 90 stopin in se izognes dezju .....in tako dalje do 380km ko hoces tankat na edini pumpi ker naslednjih 350 ni nic ,no tudi tu ninic zmanjkalo goriva pride ob 22.00 .Kaj hocem hotel in pocakat.
  9. 35 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    Večera še ni konec, moja razposajena frenda bi v DISCO. Nagovorita prijateljico (jaz lenuh, se mi ne da) in gredo. Naslednje jutro vprašam, kako je bilo v Disku? pa mi odgovori Kmet: če štejem mene, PiKa in Adrijano smo bili štirje. Je bil tudi DiĐej dan 3 goridoli mal naokoli cca 100km WIFI pregoreva, drkam vsa možna vremenska poročila, a kamorkoli pogledam bo nestabilno, vsaj pol dneva dež ali nevihte in tako še vsaj 5 dni. Durmitor v dežju ni lep, to že vem, plan se podira, saj je bil namen, da tule ostanemo 3 dni in prebluzimo Durmitor po dolgem in počez. Težim frendoma, a me ne jebeta niti 5 posto, dobila sta 2 zgodne mačke in se raje z njima zabavata. Nč, nekje do 13-14 ure naj bi bilo še suho, pa gremo okrog Pivskega jezera iskat, kje se da do vode, pa malce slikat. In smo šli. Slikamo naravo, nekateri se trudimo, drugi me hočejo brcnit v rit Kmet se spušča v detajle slika pomarančo in jezerce nč gremo dalje, rokav se tule konča. Voda je vsaj 5 m nižja kot je bila lani. Nekaj lanskih fotk: brskam po navigaciji in mam filing, da bi se pri pivskem manastiru dalo spustiti do vode. Do vode je obvezno, pravi moški se vedno spopadajo s težavami in mi jih prav iščemo. Strm makedam se spušča in res izgleda, da bo šlo, Kmet je itak prvi, on najprej gas pol pa razmišlja, vse za fotko vse, je njegov moto. Medtem ko slikam ninđico, Kmet rine in rine v vodo, dokler se ne ukoplje. Pik pravi puščavski lisjak, takoj nesebično ponudi pomoč. porivata, kopljeta, pa spet porivata, dokler ne obupata. Čas je da ninđa priskoči na pomoč. Zaprežem prvega in ga izvlečem in tako še drugega. To je stroj, na pa vajina jajca, se hvalim potem cel dan Izplavamo vn, pa smuknemo še proti meji z Bosno nič posebnega, pri HE smo ponovno hoteli do vode. Pa ni šlo. Rampa, zaprto in varnostnik. Vračamo se nazaj gremo proti etno selu, ko se v enem izmed podobnih tunelov zgodi. Ni fajn gledat kar se je. Namreč Pik vozi pred mano, ko mu nasproti prileti kamion vlečne službe. Valda domačin ploh do daske in mu odnese zadnji konec. Tunel gre rahlo v levo in tipa zanese proti Piku. Ta se umakne skoraj v skale ob steni, vozi po šodru. Fak si rečem, sej bo skale poljubil. Majkemi šlo je za centimetre in samo dobri reakciji, pa dolgim nogam se ma zahvalit da je po šodru speljal mimo skal. Mislim da ma rjavo črtico še danes na hlačah. No, po tem dogodku je bil cel dan kr slabe volje in le Dunji se lahko zahvalim, da je to voljo v večernih urah uspela nekoliko omiliti. Dž že frca po malem, pa vseeno ena pijačka tukajle https://goo.gl/maps/zCVuTwKHaaB2 bo sedla: če kdo misli, da se tule najde prostor za spanje poleti, se moti, vse kučice so zasedene, že mesece vnaprej pa še ena lanska v sončku: se nadaljuje ker mi MS tko rad crkuje....
  10. 35 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    Lepo potovati je lepše kot dospeti na cilj. Takole, da začnemo. Ekipa, ki ima vsako leto kak zob in las manj, a zato kak vijak več se tradicionalno tretji teden v avgustu spravi na potep. Cilj je jasn, ampak ponavadi samo meni dan 1 do Sinja 460km takole, to je začrtana trasa, štart naj bi bil v soboto, a ker imata moja prijatelja bolj raztegljiv delovni urnik me nakurita že z odhodom v petek. In tako vsako leto, najprej Dami ustane ob 4 uri zjutraj, razmeče robo strankam tja do Novega mesta in Šentjerneja, nori domov in ob 12 že krene proti Kočevju. Zatorej nič čudnega če se nalivam skozi s kavo. Dobimo se v Kočevju, kjer nastane prvi zaplet. Potrebno je nametat denar v skupno kaso. In ga zmečemo, jaz in Kmet vsak po 100€, Pik pa ponavadi 4€, tolko kot ima v denarnici. Potem ga ponavadi malce otresava in obračava naokrog, dokler se iz žepov ne strese še potrebna razlika Tja do Josipdola se cesta vleče, ampak potem se odpre zavelebitska avtocesta. Všeč mi je, ker je prazna, hitra, tekoča, dober asfalt, tako da kilometri letijo. Jezero Ričice...ja ni ga videt, kaj, če sem pa s tal slikal Kraji letijo mimo, ustavljamo se ponavadi, ko se oglasi želodec, ko je se komu sprdne, da bo slikal in ko je komu potrebno kaj dopovedati. V tem primeru je Kmet jasno izrazil svoje stališče s kom se vozi: so pa tudi obvezni postanki, eden od teh je izvir reke Cetine https://www.google.it/maps/place/Izvor+Cetine/@43.9779708,16.3330408,12z/data=!4m5!3m4!1s0x0:0x79757d0b2c1f8fb7!8m2!3d43.9768811!4d16.4299679?hl=sl Ne samo, da je narava fantastična a bogu iza nogu, tam Pik najde celo osebno Titovo kuharico...več bo zihr povedal on sam, če se ne motim je celo njegova FB prijateljica. Pade pavzica....vozim že cel dan, pa mi kr fajn sede, volja mi že peša in tako v trenutku pozabe častim pijačo. S to gesto, sem si takoj prislužil naslednje poglede: Dan se preveša v večer, bližamo se Sinju in Kmet kot običajno, se zapodi v Peručko jezero vse v globoki želji za dobro fotko. Po nekaj minutnem čakanju KTM prileti iz jezera in midva si oddahneva misleč, končno, vsaj enkrat se ni vkopal v blatu...no, se je pa že naslednjič. V bistvu ma 50% uspeh Ustavimo se pri Jankoviču (pa ne ljubljanskem)...pravzaprav se vedno, dobro poznamo motel, bikers welcome, z garažo, lične sobice, okusna hrana sprejemljive cene. Pa gneče skoraj nikoli. http://www.booking.com/hotel/hr/jankovic-inn.hr.html ampak tokrat, bomo kr zunaj jedli.... ne, ne, ni to, slika je samo simbolična ampak tok dobra, da sigurno sedaj požirate sline in vohate meso na dimu se nadaljuje....
  11. 35 všečkov
    ..končno je nastopil čas za fotografiranje najbolj znanih ovinkov v Romuniji. Odpravimo se par 100m stran in res, razgled ne razočara. Črna kača se vije v dolino in ni in ni je konca...božansko. Vrnemo se k motorjem, kjer srečamo ekipo Srbov, ki prav tako bluzijo po Romuniji. Izmenjamo par informacij in nasvetov, ter jo mahnemo v dolino. Temperature se polagoma spet dvignejo, ura se premika v popoldan, Kmet in Garmin se razumeta, kaj češ lepše..le asvalt ni tako lep kot na slikah. Porezkan je in nekih užitkov z nagibanji ravno ne nudi. No, prehitro sem napisal, da je vse kul..zabeležil sem namreč pot skozi vasi, pa malo mešano, samo da se izognem glavnim potem, pa sem ga fino usral...cesta je obupna, pravzaprav ne toliko cesta, kot udarne jame z globino 10cm ali pa še več. Vožna po takem ni ravno prijetna, oči so na pecljih, bognedaj, da prideš za avto saj ne vidiš nič naprej in ne veš kje te lahko preseneti. Vsak udarec v luknjo je možnost za padec...ni fajn in prehitevanje avtomobilov je obvezno!!! Kljub vsemu, po nekaj slalomiranja prispemo v Bran...kjer je fejk Dracula castle. Odločimo se, da si želimo tokrat malce sprostitve, recimo hotelčič s savno in porabimo 2 uri za iskanje le tega. No, na koncu pristanemo točno tam, kjer smo začeli, v prvem...savno pozabimo in izbirčnost tudi.. spakiramo, stuširamo ,oddahnemo in gremo pogledat grad...nič od tega. Romuni so 1 uro pred nami, grad zapira svoja vrata ob 17 uri in mi se obrišemo pod nosom. Zato si vzamemo čas za ogled okolice, kako pivičko, malce hrane in skupno ugotovimo, da je Romunija prepolna gradov in ni nobene panike če enega zamudimo. Se bomo raje skoncentrirali na grad v Hunedoari. se nadaljuje....
  12. 34 všečkov
    Dež se umiri, sonce pokuka izza oblakov, mi pokukamo v Žabljak. Gremo pogledati crno jezero. tole tu: pridemo do kapije, pa hočejo od nas vstopnino. Kmet pove da je invalid, jaz pa Pik trdiva da sva tut invalida (mentalna), pa naj nas, lepo molimo spuste sa motorom napred. Vratarka pa se ne pusti, sm kar prepričan, da mora met kake izkušnje z motoristi, ki so že orali po nacionalnem parku okrog jezera. Nič ne bo od ogleda, jaz več kot 100m ne grem peš, zato mam moped, moja frenda pa tut ne. zato na tem mestu ni nobene slike Odpičimo dalje, vmes opazujem Žabljaško planoto, kučice, vse v lesu, turizem špila 100 na uro in že padamo po ovinkih proti mostu na Tari. Tokrat pavza odpade, no za čik je zneslo, zato fotke od lani, kjer smo si vzeli del dneva za zabavo. Fotkanje, ziplinanje...priporočam Vreme je skozi malo mešano. bi padalo, pa ne bi..sledimo kanjonu Tare, proti Mojkovcu. Gremo pogledat noname manastir, zakaj bi gledali samo znane, tut neznani znajo biti hudo lepi, pa še turistov ni. Valda, po poti nazaj se Kmet izgubi...zgleda, da ma zlo rad izzive, pa najde en most, kjer mora čez, pod nujno seveda. Še sreča, da svojo kobilo obrača kot Martin Krpan, ker v nasprotnem bi še danes visel na tem mostu. Ampak, ker je najin prijatelj in ker res ne marava, da se spet izgubi, mu s Pikom nabaviva ta najnovejši stejtofdiart GARMIN Verynuvi 5400 extralarge, ki ima posebej velike črke in slike, da bo ja videl. Poudariva tudi, da ima touch screen in zabičava, da naj bo nežen ko bo vpisoval relacijo. Šibnemo mimo Mojkovca, ščekiramo še vremensko... to bo to, do Kolašina, naprej zliva in nima smisla. Lokalci nam hitro zrihtajo spanje, nič posebnega a relativno poceni. Tako ali tako nismo izbirčni, važno da je kopalnica in tekoča voda. Mal po ličnem mestecu v iskanju hrane bi lahko rekel naslednjim fotkam. Najprej pa Prle in Tihi, pri svojem vozilu: Nato pozdravimo še Pikovega bratranca, ki nam priporoči dobro restavracijo. se nadaljuje....
  13. 34 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    še preden sparkiramo motorje se usuje...lije, ščije, grmi..ah, dan bomo očitno prevedrili v postelji in nabijali po MS. Kmet ma tko al tko dovolj, dokaz je naslednji, noga ko degenerirana kumara. Nekaj časa študiram vremenske karte za naslednje dni, iščem ugodno prognozo, da se mi počasi začne Pečenko prikazovati pred očmi a ni variante...a ni prave ideje. Zložim na polico mojo kozmetiko, tik zraven Pikove kozmetike Kmalu uleti gostiteljica Adriana (tista k ma rada Kmeta) Ščekira kaj ma Pik v kufrih, itak same smrdljive cunje, pa se raje posveti meni. par minut jo tišim na founu, ko more gledat vse slike mojega kužota Kmet medtem vse pridno dokumentira. Mačke počnejo razvrat v omari in nadlegujejo moj kombinezon. kmalu Kmet zgine, Adriana za njim, jaz in Pik nabijava po founih. Nekaj časa tišina in mir, ko vleti Kmet. Bled, zaprepaščen... stari kaj ti je? Oba v en glas s Pikom. Kmet neki momlja, al jecljla... Ej, zalizala me je, kr nakurla se je name. . ..po teh besedah se je s čukastim izrazom na obrazu usedel na mojo posteljo in se ni zmaknil z nje, dokler Adrijana ni odšla. Še nekaj časa smo sedeli v tišini, nato se spogledali in že je bil določen plan za naslednji dan: Zbežali bomo čimprej nikol ne veš, kdaj nam kmeta posvojijo in poročijo domačini, sa bračo crnogorcima pa nema šale. Za živce je potem poskrbela večerjica in dunja. Se nadaljuje...
  14. 34 všečkov
    Rudnik soli, ki so ga po končanem izkoriščanju predelali v turistično atrakcijo...pri nas bi se reklo u "ringlšpil", kar v prevodu pomeni prišel je cirkus v mesto...svega i svašta..vsekakor pa vredno ogleda. Z vročih 30C, je kar sedel spust v prijetnih 12C. Že na vhodu je v nos udaril vonj po soli in človek se zato takoj počuti bolj zdravo Za predstavo, sol so vrtali v blokih in postopno širili jamo v obliki kocke, bi rekel od oka 80x50x40m. Nato so sledili slani žili in po diagonali pod to kocko naredili še eno kocko podobnih mer. Na dnu je pa ostala voda. Vsaj na pogled impozantna zadeva. Več naj povedo slike.... S Kmetom opaziva koncertno dvorano in ni bilo potrebno posebnih prošenj, pa sva že izvajala Bethovnovo 9 simfonijo Kmalu po zvočniku zadoni, da je ogleda konec in naj izpraznimo rudnik. OK gremo počasi ven...sledim tablam EXIT....vem, da gredo v drugo smer..ampak izgleda biližje. Kmalu pokukamo ven nekje v sredi mesta...UPS..to pa ne bo prav, varnostniki baje odidejo, vrata se zaklenejo in mi začnemo, trčečim korakom nazaj v smer od kjer smo prišli...Moja laufa ko srnica, jaz in Vesna nekje v sredi in Kmetov kup mišic zadihano zadaj....še zaderem se..Tana, vzemi vso opremo iz recepcije in jo pustimo laufat... Nekih 10 minut za njo prispemo do tam kjer smo vstopili. Oprema nas čaka in si oddahnemo. Ne bom komentiral, vendar sem celo pot do doma poslušal, kako sem se neizgubljiv izgubil Potegnemo še nekih 50-100km naprej in ob cesti najdemo lušten hoteličič in ker imamo dovolj za danes, se usidramo. Sledi še kontrola olja na KTM in božanje KAWE se nadaljuje....
  15. 34 všečkov
    dan5 Pitesti Transfagaras (7C) - Fagaras - Bran cca 250km Izbrana ruta obsega prehod zelo znano cesto, katero je dal romunski diktator zgraditi v strahu pred Rusijo, kot alternativo preko Karpatov. Pri sami gradnji je bilo veliko mrtvih in sam gradnja tudi ni od muh, je pa še zastonj, v primerjavi z našimi EURO alpskimi cesticami. Relacija ni dolga, gremo uživat, vzeli si bomo vcel dan, ustavljali na vsakem ovinku, slikali vsakega oslička in ko pridemo v dolino, lepo po vaških poteh do Brana. Plan kot plan...pri nas je bolje, da se jih ne spoštuje... Pa da štartamo, odjava poteka gladko, le punce sumljivo gledajo Kmeta...pa si že mislim, da ni ponoči kaj obdeloval? Hm..Nakar se ena ojunači in ga lepo prosi, če se lahko slikajo zraven oranžkota. Ko bi vi videli, kako se je napihnil posnosni lastnik, kajti do meje, ni noben jebal 5 posto KTMja, vsi gledali in se slinili na KAWasaki. Pa sm stisnil zobe, pa ga poslušal cel dan, kako ponosn je bil.no, mal fouš sm mu pa vseeno bil, ko bi le bile kake stare grše stevardese, pa niso bile :(.....tule je pa dokaz: Dobrih 100 kmjev se vije cesta, delno skozi gozdove, delno ob akumulacijskem jezeru Vidraru, a vedno višje in višje. Asfalt je grd, razdrapan, nabija me v roke, pozabil prenastaviti mašino, katera je bila lepo zategnjena za lepo cesto, pa se mi ne da popravljat, raj mal trpim in upam, da bo kaj bolje...pa ni in tudi ni bilo...cesta je za udobno mašino z dolgim hodom vilic, ali za mehko nastavljeno vzmetenje Ščasoma se prebijemo skozi goščavje in začnemo vijugat proti vrhu, razgledi so veličastni še tunel in smo na vrhu... ustavimo se pri jezercu Balea, kjer pade dobro kosilce...lačnI smo pa tudi že bili.. se nadaljuje...
  16. 34 všečkov
  17. 33 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    2Danes lepih 405 km ze tako iz lepega Bariloche proti Pucon Chile.Mimo vulkanov narodnega parka z zanimivo floro in carine tudi.
  18. 32 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    No danes spet borba z vetrom in na makadamu je kosil tako da sem se znajdel v jarku.drugace pa soncnih 470 km od tega kar 250 makadama vseh kvalitet.Bili pa pogledo na zivali oziroma samo Vikunje.
  19. 32 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    Danes sem prekruzaril 540km ter sem si ogledal znameniti ledenik Perito Mireno ki se izteka v jezero in ves cas se lomi in poka .Fenomenalen prizor.Iz vode ledene stene segajo do 40m.0stalo je Patagonija kakrsna v povprecju zgleda tiha samotna hladno zelena.Veter piha ves cas vec ali manj vedno prevec.Calafate je znano mesto poleg zelo turisticno in lepo urejeno.
  20. 31 všečkov
    takole, dolžen sem že zadnji dan Bihač-Home cca 300km Že čekiranje vremena prejšnji dan nam je kazalo na scanje. Ni ene pametne poti domov, da bi vsaj malo uživali na poti. Le ob obali naj bi se pokazalo malce jasnine, zato se soglasno odločimo na Senj, pa domov. Najprej zajtrk, potem pa mukotrpno oblačenje kondomov. Dobrih 70km ščije in za nameček še asfaltirajo Hrvati od meje naprej nekih 5km ceste. Vse v šodru, tistem umazano zemeljskem, skoraj rdeče barve. Svinjarija nam maže motorje in fila hladilnike. Bljak... Ampak, fotka je fotka in situacija je situacija, bolje ispasti lijep, nego iz aviona Vlačimo se dalje proti Senju, Kmet spizdi naprej (ko ga jebe ) jaz spremljam Pika in točno vem, da sem zadolžen za klapo, da jo pripeljem varno do cilja, v nasprotnem mi kaka bejba lahko odreže kohones Na vrhu hriba se končno zjasni...utržem se s ketne in si mislim, bo že prišel moj prjatu v dolino. Odpulim ovinke, kot bi mi šlo za življenje. Končno mal adrenalina Kmet že čaka v Senju, kava pade, redkobesedni smo, vsak je z mislimi že drugje, pa tut če pošteno povem, bolj kot gre fura h koncu, bolj si gremo na živce. Sonček nas umirja in uspava.... Odpulimo še do OMW v Postojni in se poslovimo...do naslednjič. Lep pozdrav Trio Čelos The end sledi: Trio čelos Bosnian Trip- full power
  21. 31 všečkov
    Vem, da je že kar nekaj potopisov, ali pa dogodivščin v tej smeri, bom dodal svojo/našo (Kmet+Kmetica in Dami+Damica), mogoče komu pride prav, mogoče bo lahko izluščil zanimive pointe, ali pa se bo samo zabaval ob prebiranju. Okvirni plan je bil zlo guglsko približen, čeprav sem rute zrisal tudi za Garmina (brez AC), nekje od oka 3.500-4000kmjev. dan1. do etno sela v Bjeljini cca 650km Kot rečeno, če že vsi hodijo v Romunijo moramo pa še mi, da si končno ogledamo najlepšo cesto ali pa obe na svetu. Da nam ne bo dolgčas na poti opalim še nekaj zanimivosti kar z gugla. Evo in tako je bil poletni dopust splaniran. Kmet, Kmetica, jaz in moja, 4 kalibri in 2 nakrcana mopeda, da ne bo dolgčas. Kmetu dam v roke Garmin in mu povem, naj ga za božjo voljo vsaj malo kontrolira...pajade, že ko smo padli na Hrvaško se je z njim skregal in smo bluzili po nekih "bližnjicah". Nekaj časa sem pregledoval zemljevid, iskal kje je zgrešil, nakar sem se po stimulaciji ženskega oddelka vdal v usodo....in gre kamor pač gre. Razn mene tako al tako ni nihče nič prostestiral, verjetno zato, ker sem samo jaz vedel, kam točno, no pravzaprav približno gremo Kljub porodnim težavam garmin branja (jebiga Kmetu garmin govori v pretekliku, meni pa samo "vozite prehitro") se spet znajdemo na asfaltni podlagi in kruzamo dalje, dokler v popoldanskih urah ne prispemo v Bjeljino. Žal gneča, poroke in turisti, vendar nam k sreči najdejo prostor v popolnoma novem hotelu, kjer se smestimo. Medtem motorje pospraviva v privat garažo. Moram pohvaliti osebje, ker bi pričakoval sitne ljudi, pa so nam šli na roko in uredili motovarovanje. se nadaljuje.......
  22. 31 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    Gremo dalje. Taga sem se veselil, že 3x sem bil gori, pa nikoli stopil v mavzolej. 2013 maj je bilo toliko snega Je kar gneča na vrhu, ovi ludi Slovenci rinejo povsod (50% je bilo naših) in pa domačini. Seveda vožnja je spet nekaj posebnega, namreč avti se ne umikajo. Kmalu osvojim stil, da je potrebno vztrajat na sredini ceste, potem se bo avto umaknil, v nasprotnem bom ružil po bankini. No ko pride avtobus ta tehnika ne velja, je potrebno kr na travo al v maline. Dobro sem karter podrsal ob enem takih umikanj...že razmišljam o šus plati Prva postojanka vidikovac: Ker moja stalno šali Kmeta, da me ni na nobeni fotki naredimo takoj pristno fotomontažo: še pocukrana: in popocukrani Vžgemo mopede, no samo dva, BMW dela probleme, kjučavnica pada skozi, očitno jo je črnogorski teren zmučil. Pik se jezi, že 3x, da jo je popravljal na servisu. Tolaživa ga, da je to "sasvim normalno kod BMWja". Ni zadovoljen, zato priskočiva na pomoč, jaz dam vezice, Kmet najlon vrečke in stabiliziramo ključavnico. Do pumpe bo že, ga tolaživa. Pridemo pred mavzolej in se pririnemo do vrha. Varnostnik/kustos/parking mojster nam odredi prostore in zelo resno pove, da je najprej potrebno v kapijo/spominkeprodajalno/plačajvstopnice... Tam dobimo pravi Črnogorski slavospev Vladiki in naslednje podatke: 1.Lovčen je mali Triglav. 2. Baje se z Lovčena vidi 95% Črne gore 3. Slovenc postane pravi slovenc šele, ko se povzpne tudi na mali Triglav. 4. Vsak Slovenc dobi obesek, darilo, ki ga plača. 5. Vsak Slovenc dobi gratis gutljaj RAKIE. No tu se jim je malce zalomilo, flaša je šla vsaj 3x mimo vsakega. Lej, smo Slovenci in to je potrebno potrdit, raj večkrat kot pa premal. Začne se vzpon. Točno 461 jih je. Gledam Kmeta, že sopiha in preklinja, koleno ne uboga več, pa saj jaz tudi pizdim, edino mladenič med nami, stopica in skaklja vesel proti mavzoleju. Na vrhu božanski razgledi, pa poduhovljeno stanje. Stežka se zadržujemo in ostajamo kulturni Prehitro mine čas, sonce se počasi spušča navzdol. Pa Pik spet ustreli eno cvetko: Nagne se k meni in zlo resno pravi: "stari, če počas ne bomo šli bomo zamudili Boko kotorsko, kaj jaz vem kok dalč je še." S Kmetom padeva v krohot in mu zlo prijazno pojasniva, da že celo popoldne slikamo Boko. Odrinemo v dolino, spet ista jeba kot gor, Kmet potegne. Itak pozna kraje in se ne bojim, da se zgubi, točno vem kam gre (njegov omiljen restoran Dobrotski dvor ihttp://www.booking.com/hotel/me/dobrotski-dvori.sl.html hrana vedno odlična in kelnarji nam vedno zrihtajo spanje, tudi sredi največje sezone) s Pikom pa spet mal slikava, pa na pumpi se morava še ustavit. Na pumpi z izolir trakom strokovno zrihtava ključavnico, drži bolje kot na servisu. Če se ne motim še danes takole okrog vozi Evo, Kmet že zrihtal spanje, začnejo padat dunjice, nešto zamezimo in se spakiramo. Spet težim, da moram ketno namazat in pokličem avtodvigalo: Ni pa zastonj, najprej mu moram lučko v gobec vtaknit, pol šele dviguje Pade večer, gremo še v Kotor, vmes opazujemo Titanic in nato obzidje ter ostalo kramo Usedemo se na teraso ko opazimo belega morskega psa...ta je zihr zalutal a ni panike, s Pikom narediva kratek špancir po promenadi, morski pes pobegne a bejbe postanejo vse vlažne, ko preberejo naslednje napise na majicah: Kmet je pa itak fouš... se nadaljuje.....
  23. 31 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    dan 5 Kolašin, Crkvine, stara cesta preko Boana v Šavnik, pred Nikšičem po stari cesti na Čevo, Njeguši, Mavzolej na Lovčenu, spust v Boko kotorsko cca 250km Danes bo lep dan, si pojemo verjetno vsi trije, vsaj vremenska napoved za naslednje dni tako kaže Iz Kolašina u laganem startu postopno zvečujemo tempo. Cesta je razgibana, vozimo se sredi gričevja in po dolinah med hribi, sonce postopno ogreva ozračje, mi pa pridobivamo na ritmu. Vozim prvi, kmalu bo odcep za Šavnik, ker ni nekih tabel bo potrebno paziti, da ne zgrešimo, zato Kmetu ne zaupam vodstva, saj ga v nasprotnem ne ujamemo do Nikšiča Cesta se lepo ovinkasto spušča dol, prometa je precej in kamioni ovirajo, saj je zelo strmo. Pičim mimo vseh, ostala dva pa enako. Sej sem povedu, da sta včasih preveč razigrana. Tule v daljavi opazim rumene, pa modre lučke, na desni pa vsi stojijo. Karambol si mislim, stopim na tačke, dve dol in na levi pas itak ni nikogar nasproti. Stojim na tačkah in gledam ter vozim še vedno po levi. Iz tunela zagledam kako se mi približuje izredni prevoz s spremstvom milicije Hja, če je prazno lahko še mal po levi, pa nadaljujem skoraj do policaja. Ta mi pri njegovih 5km/h maha z loparčkom. Nekam živčno mi deluje. Pridem do njega, on pa hiti odpirat okno, pa me qurca, legitimiru bi me. Nardim se mono, pa pokimam v stilu, jaja, saj bom počas pa pr kraju vozu. Ne šljivim ga, grem kar naprej. Moja bučmana oduzad pa isto, mimo vseh. A sta preveč vljudna, pa se ustavita. Milicajac ju napizdeva, ostanita tukaj, pridem nazaj, bosta plačala kazen, čez polno črto. skoraj se je zažgal iz protesta. Cel konvoj je čakal, da je organ izblebetal svoje opomine in nato so krenili dalje. Jaz tudi, a duo čelos ni šel za mano. Obrnem, pridem nazaj, razigranca poklapanih obrazov čepita ob cesti. Kaj je? vprašam Nč, tuki morva počakat!!! , odgovori Kmet. S težko muko sem ju komaj prepričal, da spizdimo dalje. Itak ,sm reku, gremo po takih cestah, da organu niti na kraj pameti ne bo prišlo, da gre za nami, dokumentov jima tudi ni vzel, ne vidim problema. Nato zginemo, čez 2km že zavijemo na staro cesto proti Šavniku. Polna je peska, trava raste, kar na sredini in v vseh luknjah, prometa pa nobenega. Edino kak golf brez tablic, za katerim se vije črn dim se najde. Bolj malo slikamo, prjatla se še nista potolažila. Nato naletimo na tole: Kmet samo gas in čez...da ne bi..me prešine, ko sem hotel nekaj podobnega. Raje ustavim, pa deblo odmaknem. Noben od kolegov mi ne pomaga, očitno sta v takih primerih oba zadolžena za fotografiranje Prikaže se Šavnik, končno bo cesta bolj lepa in odprta, pošteno povedano, dovolj mam teh črnogorskih stezic, kjer nikoli ne veš kdaj, kdo in kako prileti izza ovinka. Pade kavica. Kmet je lačn, pa si naroči proteine, potem pa še eno fotko jajc. V bistvu sama jajca na sliki. Hitro smo mimo Nikšiča, k sreči nobenih policajev, cesta je preveč odprta za lagano cijazenje in se ustavimo ob Slanskem jezeru. Kmet že orje..itak, to je ustaljena praksa. Midva čakava na vročini, po dolgem času spet nekje 30C....kuhana sva.. Končno je Kmet zadovoljen s fotošutingom (mi2 mal manj) in potem se začne jeba do , mah do Njegušev najmanj. Cesta je ista kot okoli Skadarskega jezera. Ozka za en avto, vsa v žbunu, polna peska, občasno domačinov v saj veste (rdeč golf brez tablice in s črnim dimom oduzad) Vleče se cesta, vleče....druga, tretja, pa spet druga. KTRC nastavljen na najbolj občutljivo pa še vedno odnaša, vzmetenje zmehčano, konji omejeni na 100...matr 20 bi jih bilo dovolj. Končno ČEVO. Dobimo edini pajzl, ne morem reči bife. (ime: odmor od odmora) Pride kelnar si vzame stol prisede k nam in vpraša: "što" vsak odgovori svoje, pa kelnar pogleda Pika in pravi: "ajd idi ti, ti si veliki pa jak, uzmi tamo i nam donesi i meni donesi jednu pivu." pademo v smeh, Pik pravi, da je itak nekaj Crnogorca u njemu in nas postreže. Nekaj časa, poslušamo slavospeve domačina, nakar se odpravimo na vrh Lovčena. Cesta se strmo dviga, nato sledi planota, vse zeleno in skale. Njeguši, dom Vladike. Se nadaljuje....
  24. 31 všečkov
    Kmalu se usuje dež, k sreči visimo v lokalu in sledimo rain alarmu, ki je tokrat izredno precizen. Počakamo, zamezimo, opazujemo lokalce pri počivanju. Pot na Fočo in potem za ČG je obupna. Pravkar jo urejajo, vse preorano, blata kolikor hočeš, tehnika vožnje domačinov...ja tehnika je v stilu močnejši zmaga. Kmet pa ko kmet, zapusti naju in uživa ter dirja po blatu. Bo pa zrihtal spanje in avtopralnico si mislim. Nataknem še dežno zaščito na Garmina (nokia 5800XM) , Pik pa vse kondome nase in gremo. Čekirava mejo in preverjava škodo. Pa saj ni hudega, samo blato. Pokadim čik, pa že se moj prijatelj igra po mojem mopedu Dežek se umiri, pademo v bližino Pivskega jezera, ki me vedno očara. Letos je kislo in temno, zato par fotk od lani. Še mal, še mal, pa smo tam, si mrmram, vmes 2x KTRC fino reši nenadne zdrse na blatu in spolzkem asfaltu. Ko zagledamo naslednje table Pik skoraj pade dol z mopeda. Pleše, maha z rokami....aha, si mislim, Dunja mu gre po glavi. Pa saj meni tudi... Vržemo se dol, naša veza (aka nesojena Kmetova bejba iz Plužin) zrihta spanje pri svojem bratu, pa čeprav nas je v začetku hotela nastaniti kr pri sebi (in to gratis). Mene in Pika v sobi, Kmet bi pa kr pri nji spal S Pikom sva bila takoj za, a Kmet se je na vse pretege upiral. Jebeš take prijatelje, ki se niso pripravljeni nič žrtvovati. Zbutamo predhodno oprane mopede pod balkon, raztovorimo, in to je to za danes. No , ne vse, še jest bo treba, pa kaj spit tudi Zvečer se le sramežljivo sonce prebija na plan in daje upanje za lepši jutri. se nadaljuje...
  25. 31 všečkov
    Ze vecer se je zacel z novico da ne bo bencina ob 22.00 nato so zjutraj prestavljal iz 8 na 10 uro.Da nebi predolgo cakal sem sel ze ob 4.00 v vrsto.nakar opazim ob 9.00 da ima sosed zraven v picupu dva velika kanistra in zacnem sprasevat ce ma kaj za prodat in glej usmili se me za tretino vec po litru in dobim 25 litrov. Spakiram in ze drvim.proti moji koncno tocki na jugu.vreme sluzi in na vsaki naslednji pumpi dotankam tako da imam v vseh kanticah za 1000km.Tu so razdalje med crpalkami nekaterim 400 km pa vprasanje ce je na naslednji bencin.
  26. 31 všečkov
    DAMI34

    Vtisi z dnevnih voženj 2017

    10C...toplo in kičasto. Cca 100 jih je padlo še kavica, zarad burje sem ga skril v vogal
  27. 30 všečkov
    nemo

    Jadranska magistrala

    Še nekaj utrinkov iz včerajšnjega Jadrankovanja Znanilci pomladi: Metulj in mladi jagenjčki Bonaca pred Karlobagom Jata delfinov pred Karlobagom Tihožitje Počitek po prvih 10K
  28. 30 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    Ja glej danes pa ne bo slikic ,v veri da mi ne bo vroce in tudi zajtrka ni bilo kjer sem spal , lako jem tudi med potjo sem odrinil ob 6.00 in glej megla mraz ko hud..... 150km potem 150km segrevanje ozracja no koncno toplo prevec , sledi slacenje in zajtrk .slik ni ker je prvih 150 bila megla potem sem sel pa na avtocesto. Jutri je zadnja etapa, a se rece prolog .se treba skoncentrirat sledi avtocesta.Hvala Dami za pohvalo in upam da si uzival in tudi ostali ki ste z veseljem spremljali. No kaksna slika se sledi iz Valparisa . Sem bil tako lacen, da sem pozabil prej slikat preden sem vse razmesaril.
  29. 29 všečkov
    Ker smo štirje v klapi je potrebno izdelati prilagoditve vsakemu posebej in pred odhodom so mi postavili par omejitev: 1. stacioniranje na enem mestu, pa potem ogledi 2. vsaj ženski del noče potovati cele dneve in šibati od ogleda do ogleda, kak dan pavze bi jima kar koristil, mogoče celo plažkanje, pa sončkanje (no tle smo se krepko ušteli, nestanovitno vreme ni dvignilo temperatur čez 20C) 3. zatorej je bil enostaven plan. 5 dni smo meli na razpolago, en dan sever, drug dan na jug, 2x v sredino otoka pa bo kar bo in dan poležavanja. Tako naj bi zgledalo na gugl maps: v resnici smo pa takle obluzili: Torej zmenjeno. Mare mi da naslov enega nudl kampa v Corsicana village, s teto sva se hitro dogovorila (čas predsezone in kamp uradno zaprt), ključi in geslo za kapijo so nas resnično čakali v kuverti in tako smo najeli apartma za 4 osebe. Dan 1. Transfer Ajdovščina-Livorno-Corsicana Village cca 600km Dan prej uletita Kmet in njegovaitak da je padel dunja večer, zjutraj pa okoli 7 ure štart po dolgočasni italijanski avtocesti do Livorna. Booooring, totalni dolgčas, da roke zaspijo. Ampak smo odvalili, šta se mora, nije težko. V Livornu se nam pridruži še Nearrain in njegova, po čistem slučaju smo se dogovorili par dni prej in nato skupaj obdelovali Corse. Kot sem napisal, dolgčas na AC, pa tut dolgčas na trajektu, čeravno vozi samo 4 ure, si ne morem predstavljati tistih, ki trpijo na njem 2 dni recimo, ko gredo v Maroco. Končno se začne ladja premikat in pogled na Livorno. Smajliji on d faces, dokazujejo veselje nad potovanjem. Vsak preganja dolgčas po svoje, jaz plešem balet (ena gospa mi prec stisne 10€) Kmet špila obalno stražo (rešuje Pamelo) ostali del Bejbwača pa uživa v brezdelju. Tako nekak prežwečimo tiste 4 ure ko parkiramo v Bastii. Pozno popoldan uletimo v Corsicano. Sam kamp nič posebnega, ampak mir, prostor in motorji zaščiteni. Takoj ko sparkiramo, pride konkurenca pokazat svojo lepoto in se šopiri okrog mojega mopeda. Zaenkrat sem tiho, ampak če bo srau, bo kmal v loncu mu potiho zažugam. Pa ni bilo panike, razn občasno pohotnih klicev, se ni zgodilo nič, zato mu je ostalo vse perje Kot vedno, moški skrbimo za tovorjenje, prekladanje, mazanje verige, moja pa prec naokoli za iskanjem drugačne, svojstvene, karakterne Korzike, brez cest in motorjev. Kljub temu, da smo bili nastanjeni na najbolj dolgočasnem, ter poseljenem delu otoka, ji je uspelo par lepih fotkic: se nadaljuje...
  30. 29 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    Dan 2 Sinj-Mostar-Sutjeska-Plužine 320km Dan se dela zgodaj, današnji plan malo nostalgije "Bitka na Sutjeski" in Klinje jezero, vse ostalo prosto po Prešernu. Smo pa vedeli, da bo popoldan dež in naslednji dan tudi, toliko smo že izvežbani da večkrat dnevno pregledujemo razne aplikacije kao ilmeteo ali pa rain alarm. Pot šiba preko Mostarja, kot vedno to je punkt, ki zahteva najmanj pol ure visenja na mostu, nadlegovanja mimoidočih in švicanje Damija pod čelado, ampak vse za moje frende, vse Nadaljujemo za jezero Klinje. To je manjše akumulacijsko jezerce resnično lepe barve. Vmes srečamo slovenske brezdomce, ki se tudi zgubljajo okrog Mostarja...vržemo par besed, obvezno slikanje in piči Julka dalje. Preganjam oba, zavijata malce z očmi, ampak plan je da uletimo še do Sutjeske po suhem in če si jaz nekaj zapičim v glavo, ja potem to tako tudi bo. Sutjeska, dom herojev. Kmet v trenutku dobi herojsko žilico, Pik pa za njim. Jaz, no, jaz sem rajš general, varno v zavetju, pa ninđa tut ni ravno za po travi v klance terat. MS crkuje, zato se zgodba...čez nekaj časa nadaljuje....
  31. 29 všečkov
    da nadaljujem....... najprej en globok sestanek o tem, da garminu ni vsega za verjet, nato smo spet mal Damija ujčkali, v stilu saj ne bo več makedama, sedaj smo na pravi poti, dej eno kokakolco tle pri cigančičih.. in nato AAAAAAAAAAAAAAAAAA kera cesta, to sm čakal, to sm vidu na netu ko sem planiral izlet, nov asvalt, nedolžen, še brez črt, odprti, lepo vidni ovinki....piči miško odcepamo nekaj kilometrov in srečamo avtohtone prebivalce romunskega visokogorja, ki se brez strahu sprehajajo med turisti. Radovedni kot so, žicajo za priboljške in pozirajo. Gremo dalje, cesta se kar vije in vije, na vrhu pa spet bižuterija in "razno". Pretegnemo noge in spustiva dekleti na pašo Tudi tule zidajo, po mojem tuji investitorji in v kratkem bodo zagnali smučišča. V daljavi se vidijo glanc nove vasi...pomislim, kmalu bo tudi tale cestica plačljiva. Vsaj tako ponavadi je, ko se začne masovni turizem. Spuščamo se v dolino, vmes pade okrepčilo, vročina počasi začne spet pritiskati Nadaljujemo proti Petrosani in naprej za Hunedoaro. Po ozkih cesticah polnih peska, kar sploh ni fajn, saj je sonce bilo že dokaj nizko in nabijalo diretno v oči prispemo v Hunedoaro. Najdemo prijeten hostel, nič posebnega a ugodno za prespat, restavracija pa takoj zraven. Receptorka/kelnarca/verjetno tudi računovodkinja, se resnično potrudi Kmetu prevajat vse kar premore meni. Prevod traja dobrih 10minut, Kmet pa samo odkimava z glavo...na koncu pa ustreli: one pica plis!! mi pa v smeh V miru večerjamo, ko se pojavi lokalni bodibilder, ki Kmetu takoj predstavi svoje mišice. Uporabi vse znane poze in šarmira punce.. ko mu Kmet pokaže svoje poze fant pobegne...verjetno ga je bilo malce sram Zvečer še kratek plan, zjutraj ogled gradu, ker si vzamemo čas celo dopoldne nato pa preko Orsove do Tekije cca 250 laganih km..naprej še ne vemo, ampak počasi imamo dovolj celodnevnih voženj in ogledov, malce bi se radi spočili in zabavali. se nadaljuje....
  32. 29 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    Danes lepih 405 km ze tako iz lepega Bariloche proti Pucon Chile.Mimo vulkanov narodnega parka z zanimivo floro in carine tudi.
  33. 29 všečkov
    Lakota je huda stvar, človeka pahne u šwahost, bi dejal Mlakar in kar je Kmet spoznal že na našem prvem potovanju po Črni gori, zato nemudoma navalimo na hrano, za ogled etno sela Stanišiči ,bo že še čas. Rakijce padajo, hrana okusna, utrujenost se porazgubi in zabava se počasi spet začne. Takole nam je hotel ujeti večerjo: pa še fina papa, bi se reklo po naše po večerji je končno nastopil čas ogleda kiča in romantike, karkoli vam bolj paše. Vsekakor pa paša za oči... se nadaljuje....
  34. 28 všečkov
    18., 19., 20. dan Po 14-ih dneh potepanja so dnevi na ladji in do doma samo še lanski sneg. Na srečo je vreme lepo in toplo in ob pivu na krmi meljemo zgodovino zadnjih dni. Če bi me za 3 dni zaprli v kabino, bi se mi zmešalo. Spet sidramo v Barceloni in celo dopoldne čakamo kdo ve koga. Končno se po dveh nočeh in pol ter dveh dnevih prikaže svetilnik v Genovi. Izkrcanje je hitro in tekoče in nismo edini, ki kar bežimo od te dolgočasne ladje. Še eno tankanje na italijanski avtocesti in šest ur ožemanja gasa. The Tour de Marroco is finished. Pri Pavletu doma nastavijo foto opremo in pečen kostanj in v nizkem štartu čakajo na tuarega. Ostali sicer nismo bili deležni visokega državniškega sprejema, ampak sladko je bilo pa vseeno. Vsem, ki se je tole zdelo dolgočasno in ste ob tem trpeli, se globoko opravičujem v upanju, da ste pravočasno kliknili na miško. In ker ne bi bilo lepo, da se kitim s tujim perjem, je prav, da napišem še to, da je avtor večine teh fotk dežurni fotograf Pavle (Nemo), nekaj pa sva prispevala tudi midva z Jožetom (Roksy). Hej, vi trije: Še enkrat hvala za prekrasne dneve v Maroku! https://www.youtube.com/watch?v=2AWsMTFuoto&list=PLaSTD-pyMRbGVfWTrWJHM3NU94eaRd8O6&index=14
  35. 27 všečkov
    dan3 dame volijo, v iskanju plaž proti jugu za Bonifacio, naprej pa bomo videli Dan bo kar lep pravi ilmeteo in še 15 drugih aplikacij, tako da ni bila prav posebno težka odločitev kam. Ne bom poimensko našteval vseh, bile so lepe, ena lepša od druge samo dve omenim: Rondinara in VIP beach no in potem smo se pasli.... ure minevajo, mi pa še kr po plažah, ko se končno nekdo spomni, da je čas, da se počasi premaknemo. Izrijemo se iz mivke, jaz pa že fixam in pizdim spet bo treba prat Gremo proti Bonifaciu, pa nekoliko prej zavijemo na slavne "vedute" razgledi so majka. Vodni prš in veter, nevihta v daljavi...če bi meli vsaj dober aparat, tako pa smo s cegli slikali....mislim, da smo vsaj 100 fotk tule naklepali nekaj časa še mencamo, da se nevihta umakne in smer Propriano, pravzaprav Ajaccio. Seveda, ko človek omeni Ajaccio, se vsakdo spomni nesreče JATovega aviona in umrlih Slovencev. Večina misli, da se da kaj videti v samem mestu in težko je dopovedat, da Ajaccio ni nič posebnega in da so razbitine pravzaprav v gorah. Sama pot Propriano-Ajaccio ni niti slikovita, niti preveč zanimiva. Takole nas Kmet čaka..zihr je že lačen okrepčilo, nič kaj fensišmensi pade kar ob cesti... Kot sem omenil, pot dokaj nezanimiva, zaprti ovinki, nobenih razgledov, rovte in spet ovinki. Nekje vmes Nearrain pobegne (garmin pokazal krajšo pot) mi2 s Kmetom pa slediva tablam za Ajaccio. Telefonsko dogovarjanje sproži nekoliko slabe volje in dogovor da se dobimo kar v mestu, brez veze da se iščemo. Za kazen, ker nama je pobegnil se ustaviva še v avtopralnici, kjer opereva mopede. Sicer bi ga itak, mivka je svinja, vsa se je nalimala na verigo. dobimo se v centru, ura je že pozno popoldan, pade kavica in plan, kje najhitreje nazaj. Najprej pa nekaj luštnih slikic mesta Nah, na avion smo pozabili. Ura je pozna, uberemo najkrajšo najhitrejšo pot nazaj. Ajaccio-Corte-Aleria. Po poti pade mrak, v začetku mamo dober ritem, a počasi nas zdeluje utrujenost in naveličanost in bolj kot se cesta dviguje manj vidim. Za nameček pade še megla Nimam izbire, ustavim, zamenjam čelado z mojo bejbo, ker ima prozoren vizir. Nearrain vozi pred mano z vsemi 4 vklopljenimi smerniki, fak vidim pol qurtza pred sabo, bolj kot ne ciljam cesto. Kawa, da nis mogla mal boljši luči narest, pizidim sam pri sebi. A na vrhu je spet vse poplačano. Spust v dolino je že v trdi temi. Nič kaj fajn. Vendar cesta je dovolj široka in hitra, da rutinirano več al manj spimo na mopedih. In potem se zgodi, v nekem kraju mislim da Rottani, tik pred Alerio, ko vedno pazimo na utripajoče znake 50, da le ti pritegnejo pozornost sploh v trdi temi, se Kmetu zažene srednjevelik blesav pes pod kolo, al pa je šel čez cesto, še sedaj ne vemo. Kmet se mu izmakne za vsega 10cm, in jaz...ajebemumast, ga skoraj povozim. V zadnji sekundi zlomim moped in odmaknem. Kar prpo mi je naredilo. In jebemti utripajoč znak katerega sem gledal. Pozno okoli 9-10 ure uletimo. Direktno čez tole: da si privoščimo tole: in potem smo samo še umrli. Se nadaljuje....
  36. 27 všečkov
    skalar36

    Vtisi z dnevnih voženj 2017

    Ja nč, evo obljube: Zjutri pokličem Kmeta2 če gre zraven, pa pravi, da ravno piše knjigo 1001 izgovor, da ni treba it zraven, ko si na vrsti, da častiš. Jz ga sumim, da, ali se ne upa skozi Postojno, al ima pa strupeno kačo v tošlnu, da ga ne upa odpret, da ga slučajno ne pič. Ja, sm šou pa sam.
  37. 27 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    Obljuba dela dolg, mar ne... Epska popotovanja »Tria Čelos« Ker postaja vsakoletno romanje Tria čelos že tradicija, bo najbolje, da kar tule predstavim tripe. Nekaj se jih prekriva in navezuje na prejšnje popotovanje, pa bom zato združil in uporabil nekaj skupnega fotomateriala za zgodbo. Najprej na predstavim ekipo in njihove posebnosti: 1. Kmet, vozi vedno drug motor, nikoli ne sme biti lačen, zato po defoltu skrbi za dobre lokacije prehranjevanja 2. Pik vozi BMW GS1200, vedno ima s sabo samo 4€, zato je bil kratek rok zadolžen za spanje. Trenutno opravlja funkcija »kje je najboljša Dunja« 3. Dami, vozi v glavnem Kawasakije, včasih kako pomarančo, pretežno je siten, sploh kar se tiče organizacije, odhodov, prihodov in navigiranja. Tale tema se ne bi začela, če se ne bi začel »vrsarski čevap« pred nekimi sto leti, kjer je ekipa po mukotrpnem razmišljanju (podprtem z veliko količino Dunje in Pira) ugotovila, da sploh ne bi bilo slabo, če se vsako leto kam posebej odpravijo. In to samo moški del ekipe, bejbe dobijo takrat prosto. Da ne bom dolgovezil naj kar začnem. Prvi road trip z naslovom: DURMITORIRANJE Tule bom prepletel dva road tripa v Črno goro v Durmitor (2014 in 2015), najprej pa TEASER nr.2: se nadaljuje....
  38. 27 všečkov
    Zopet v Valparisu po zadnjih 385 km . Zavil v Hostel ki ga vodita dva slovenca.Lokacija je super z lepim razgledom na zaliv.
  39. 27 všečkov
    dan8 Hunedoara-Orsova-Tekija-Rakija cca 250km Danes nimamo nobene sile, prenočišče je že "sređeno", hrana bo tudi na mizi, rakia bo obvezna..kul, se pravi si privoščimo dober zajtrk, v miru ogled in nazaj proti Srbiji. Meni osebno je tole eden lepših gradov v tem koncu, vsaj zunanjost, prav tako pa se notranjost ureja, in zadeva postaja turistična atrakcija..več v slikah po nekaj kulturnih momentih smo že v akciji, Kmet seka vratove, mene zaprejo v mučilno napravo, samo zato ker sem nadlegoval naslednje spletične nadlegujeva lokostrelko.. preganjava mačko, le vratar se ne pusti motiti gremo dalje, všeč so mi detajli, gotika... in na koncu se človek vpraša, kako se je jara gospoda zabavala v tistih časih. Bi rekel nekak takole, kot na spodnji sliki, Počasi imamo dovolj Romunije, čeprav bi še lahko raziskovali, vendar so dnevi namenjeni temu zaključeni. Ostaja še par dni NA OFF, a plan še ni izdelan. Vžgeva mopede in gasa za Tekio. se nadaljuje....
  40. 27 všečkov
    dan7 preko Transalpine (67C) do Targu Jiu do Hunedoare približno 350km Že zvečer sem preveril garmin tak na hitro misleč, ruta je ,nekaj POIjev je notri, da ne zgrešimo in to je to. Pametn Garmin je imel prepoved makedama...no to se je opazilo že prvi dan da štima v nulo uživamo po cesti kjer je pač ni uničila voda, žal makedamski kosi se vrstijo skoraj vsak kilometer, prva lepa pavzica ob jezeru Tau Bistra in Barjul Oasa in potem se je začelo...GARMIN in KMET sta kmalu za temi cigani dosegla konsenz, v stilu, greva midva po svoje Brihten Garmin je končno ugotovil, da ima prepoved makedama, zato se je modro odločil da skrene s hriba navzdol in okrog do naslednje točke....okol riti v žep, bi se reklo. Kmet pa se tudi ni kregal pretirano z njim ampak hajdi, izziv je izziv, 990ka je ropotala po šodru ko zmešana, Dami pa oduzad preklinjal. Že po par 100m sem ugotovil, da gremo narobe in se spustil v dirko. A le kako dirko, kamni vse večji, oči vedno bolj izbuljene, Kmet vedno bolj daleč. No, čez recimo pol urce ga ulovim in povem, da ga on in garmin serjeta. Nato se spogledava in Kmet pravi: ampak če smo že sm prišli je pa res škoda spustiti Transalpino. Pokimam, vržem žalostnega smajlija na usta in še rečem: Počakaj me na vrhu, pri ciganih.... nato je bil samo še bel dim za Kmetom in KTMjem..jaz pa kwaka pa čisto počasi, da ne razsujem karterja. tako pa pri Kmetovih perejo moto cote. Sušijo jih pa potem pri prižganem mopedu z ritjo obrnjeni proti ventilatorju Tako smo nenamensko spoznali tudi malce širši del Transalpine, jaz sem pa komaj čakal, kdaj bo tisti pravi lepi novi asvalt, ki sem ga videl na slikah. se nadaljuje...
  41. 27 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    Do koder je slo z motorjem leta 2017 naprej pa pes 1995 leta , kombinacija 100 procenten uspeh
  42. 27 všečkov
    nemo

    Jadranska magistrala

    Privilegij (prvih) zimskih obiskovalcev...
  43. 27 všečkov
    nemo

    Jadranska magistrala

    še SLO mora premagati CRO pa bo komplet. Poslušam Otvoreni radio, napovedovalci kurijo strasti (Slovenija mora pasti itd.), vrtijo domoljubne komade ... jaz pa ob 9h v bife ob marini navijat za SLO. Če me jutri ne bo domov, začnite iskalno akcijo...
  44. 27 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    8Danes sem ze sprejel da bo veter in sej drugace bi bilo dolgcas.za 550km sem zmanjsal razdaljo in tako je ostalo ae kaksnih 2000 km do ladje. Zdaj saj mrzlo ni vec in pri tisti tabli region de Patagonija je bilo topleje veter je zgledal sipkejsi vendar je divjal celo pot.Tablo moras prebrati v spanscini da pol saltas dve dol pa gas.kaksen drugacen prevod ne pase na to tablo sem sklepal.
  45. 26 všečkov
    sej pišem, no. Evo, nekaj tehničnih nasvetov v stilu, no mani no hani. Karte za trajekt niso poceni, sploh če maš za plačat 2 osebe in motor. Zato smo naštudiral par variant in jih uspešno realizirali med 4 urno plovbo. Cvenka je padlo ravno toliko, da smo pokrili 50% vrednosti prevoza. Ampak dnar je dnar, in če se špara se špara povsod. Torej prvi plan je bil nakup otroške karte. Ponavadi je za decu do 12 godina gratis v spremstvu staršev. Zato sem nekaj časa igral očeta samohranilca, mularijo pa zagnal v igralnico. Nekaj časa je šlo vse po planu, dokler se mi tale dva jazbeca nista spravla na motorje, pol je bilo pa vsega konec. Pritekli so Carabinierji, že na daleč so mahali z rokami in vpili Alt, Polizzia...in kaj sm hotu, plaču sm kazn za prehitro in objestno vožnjo za oba. Itak starši nosmo odgovornost Pol sm si zmislu nov plan, Kmeta sm poslal špilat klavir, valda bo kaj cvenka padlo. Pa ni šlo in ni šlo, dokler mu nismo dali sončnih očal in je začel igrat komade Stevija Wonderja. Tako, da po prejšnji 100% izgubi smo sedaj prišli na nulo. Ampak Kmet on se uživi v vlogo in nadaljuje. Kmal so mu začel nosit euriče, sam da neha Tok, eto, pa smo pršparali. Le dobra volja in ene 3 ure igranja na klavir je potrebno se nadaljuje....
  46. 26 všečkov
    Edina živa bitja daleč naokoli. Pred dnevi je voda prečkala cesto. Nekaj šodra so pospravili, ostalo zvozili. Do naslednjega dežja bo moralo biti dobro. V naslednjih nekaj km je bila cesta najbolj uničena. Ponekod globoko blato, ponekod pa je bilo nekaj ceste samo še na sredini, ob straneh pa jo je odnesel hudournik. Temu francozu je šlo kar malo na jok. Kako je prišel ven iz te doline, si težko predstavljam. Kjer je bilo vsaj malo suho, se je dalo lepo peljat, sicer pa je bila poštena drsalnica iz rdečega, mastnega blata. V najnižjem delu doline je bila cesta še vedno pod vodo. Po nanošenem kamenju je morala biti pred dnevi tukaj huda ura. Pri treh moških in eni ženski: koga poslati v izvidnico - peš čez vodo ??? Po cca 5 km se spet zapeljemo po slabem asfaltu. Teh ovinkov, hribov in dolin ni hotelo bit konec. Na 160-ih km smo prevozili eno vas in srečali 3 domorodke z osli. Potovalna hitrost je bila obupna in nekje v hribih, bogu izza nogu, nas je ujela tema. Po takšnih cestah je cela jeba vozit podnevi, ponoči pa je še za odtenek bolj pestro. V Demnate smo pripeljali v trdi temi. Edini hotel, ki smo ga uspeli najti, je bil živ obup in še brez garaže. Lastnik se je sicer trudil na vse pretege, da bi nas zadržal, a smo se raje odločili, da potegnemo še 60 km do Ouzoud. Kraj naj bi bil zaradi znanih slapov turistično bolj razvit in ponudba prenočišč temu primerna. Ob 11-ih zvečer parkiramo pred hotelom de France, pomalem že naveličani nočne vožnje in prilično utrujeni. Zadovoljni s sobami in ceno (12 eur z zajtrkom) se razkomotimo na vrtu pred hotelom, kjer poseda še nekaj turistov in veselo nabijajo po internetu. Iz naše rezerve potegnemo zdravilo proti utrujenosti in kmalu se nam pridruži šef hotela. Pravi, da pozna našo slivovico in da mu je hudo všeč. Slivovice ravno nimamo, zato mu nalijemo naš šnopček, v zameno pa nam ponudi kakšen dim iz svoje smotke, ki jo vsake toliko potegne. Jožeta matra zob in odkloni, Pavle kategorično zavrne, meni pa zadeva diši in zakaj pa ne. Po treh dimih in 15-ih minutah sem bil totalna koma – živo truplo. Noč je bila dolga in sladka.
  47. 26 všečkov
    dan10 Tekija-unkown cca 550km Gremo nekam, kjer je hladno, dost je te vročine...mal luksuza prosim, mal na izi, malo opušteno... Štartamo, že po nekaj kmjih Kmet zmajuje z glavo...sumljivo pogleduje kr med vožnjo okrog mopeda...KTM se je odloču za nepokorščino. Se ustavimo. "Kaj je, vprašam", pa mi pravi, "neke čudne vibracije, ni isto, nekaj je narobe." Pa ga potolažim rekoč: "stari, če ma kaj za past dol, bo že odpadlo"...in gremo dalje. Malo pred Kragujevcem pokličem še frenda iz Ivanjice, če se dobimo na kavi. Dečkota sem spoznal eno leto poprej in svaka mu čas, gostil nas je 3 dni ko carje. Še motorje nam je opral. Ustavimo na pumpi, Kmet spet sumljivo gleda okrog pomaranče. Kmal uletijo domačini, ki so v trenutku pripravljeni pomagat. Kmet ugotovi, da je utrgalo vijak rollbara in le ta povzroča vibracije. Za tolažbo mu povem, da kava dela tako kot mora in da mu osebno priporočam zamenjavo pomaranče za en pametn kawasaki, pa se ne pusti prepričat. Fantje, ki so ponudili pomoč, kmalu privlečejo, gedore, avtogeni švas aparat, navojne svedre, poravnalno mizo in ličarski komplet. Ampak, ne bo šlo, preveč dela, nimamo sedaj časa in se odločim za improvizacijo. Uporabim 2 žvečilna in locktite. Žvečilna zbašem Kmetu v usta, da ne bo tok milo gledal, namažem vijak z locktitim in potisnem v luknjo. Seveda napake nisem popravil, ampak vijaka pa ni izgubil. Do doma bo. Ta čas prileti prijatelj iz Ivanjice in njegov kolega. Lepo je videti ljudi čez kako leto in snidenje je bilo res prisrčno. Fanta pravita, da nas pospremita do meje. Kul, častimo potem eno kosilo je bil dogovor in odrinemo. Moram poudariti, tipa sta kralja ravnin. Po ravnem med 150-180km/h, pred ovinkom bremzanje na mrtvo, s Kmetom umirava na obroke, ampak se zadrživa. Tako pač je. Nekje ob poti pade luštno kosilce in mi naprej za Bosno. Vročina pritiska, pot se vleče, ura popoldan, sonce nabija v čelado. Počasi mam dovolj si mislim, a lej ga Kmeta, on kr dalje (zapomnite si tale stavek)...pavzo rabim, pavzo. Se butnemo dol na pumpi, kupim liter vode in si jo zlivam po glavi, da se vsaj malo ohladim, čakanje na meji je naredilo šok mojemu telesu. Pa tut Kmet je že kr dobro prekurjen. Malce pred Sarajevom zavijemo levo v hribe in se začnemo vzpenjati. Temperature sicer popoldan, vendar z vsakim višinskim metrom postajajo znosnejše. Nekih 50km pred ciljem opažam, da mi vsak ovinek začne odnašati zadnji konec mopeda, še moja me vpraša, če je vse ok. Fak, si mislim, gumo sem prepuščal. Se ustavim, gledam, brcam v gumo a tlak se mi zdi kul. Nadaljujemo, še nekaj časa me je na spolzkem, svetlem in prašnem bosanskem asvaltu odnašalo, nato se je zadeva umirila. Zgleda, prekurjena guma, prehud ritem, ali prespolzko...jebiga, kdo bi vedu. Končno destinacija, prijetnih 12 C čekiramo še kateri hotel in odločitev pade...najdražji z vsem!!! a RAKIO sm omenu? zadeva zgleda tok kul, da se odločimo, da bomo tule 2 dni, tretji dan pa naprej. Se nadaljuje...
  48. 26 všečkov
    menih

    V tople kraje JUŽNA AMERIKA

    YOU GOT ONLY LIFE TIME
  49. 25 všečkov
    DAMI34

    Epska popotovanja "TRIA ČELOS"

    da nadaljujem... Ponavadi je takole: bolj kot gre izlet h koncu, manj je slikovnega materiala, več si očitno zapomnimo. Zato tule naredim en kratek intermezzo pa malce pomešam fotke iz drugih potovanj (ki jih ne bom opisoval) kjer je bil vsaj en Čelos prisoten.... Najprej obdelam od Kotorja do Ulcinja: -Kotrski zaliv: -plaža Jazz -Budva -Sv. Štefan: Petrovac na moru: Ada Bojana in skrajni konec bivše juge: -ob meji do Skadarskega jezera: -Rijeka Crnojeviča: -Cetine: Tako, krog je sklenjen. Jutro 6 dan, preko Bileče, Jablanca, Ramskega jezera, Drvarja do Bihača cca 530km Vremenska je spet relativno neugodna, popoldan bo scalo, prihaja pa od zahoda, tako da nam nema spasa. Zato raje izkoristimo dopoldan. Poslavljamo se od boke in tolčemo še zadnje fotke V kraju Lipci zavije cesta (skoraj autocesta) strmo v hrib. To je prva cestica danes, ki jo čakam, da se spustim z vajeti. S Kmetom kar odletiva v hrib. Točno tule, dobro se spomnim je na števcu pisalo 154km/h 100m naprej pa lizika, ki maha. Pade žlajfada, spet nas bojo jebali, Crnogorci majo samo en znak in tisti je omejitev 50km/h Ustaviva, čelade dol, že vnaprej trpiva in sva skesana, ko Milicajac pravi: ajajaja išlo malo prebrzo, 95 kilometara na sat!!! full velike oke nardiva in skoraj da se malce reživa, ko Kmet pravi: mogu da vidim? a Milicajac se nekaj izmotava... Več sam zbriso pravi. Pa itak, si mislim, še časa nisi mel namerit. Ampak sem lepo tiho. Milicajac pa tudi ni preveč tečen (kar me čudi, ker v CG so postali zateženi u pm) Pravi, da naju bo samo opozoril. Ampak naj se paziva, ker zgoraj je še ena patrulja,. Ta čas se odpelje Pik mimo naju. pa se dela, da naju ne pozna. On je samostojen turist Žal gre potem do vrha in čez vse "skoro prema propisima". Seveda patrulje ni bilo, to je bilo samo maščevanje milicajca Ta druga cesta je potem od odcepa Vilusi proti meji z Bosno in Hercegovino. Lep črn asfalt, pravilni dolgi ovinki, kjer se lahko igraš po mili volji, mašina skozi poje , tretja četrta, tretja četrta, z leve na desno se presedam in nazaj, čutim kako poslajda zadnji konec, pa spet hop na drugo stran in ponovno odpiranje. Svršavanje... žal ni na netu niti ene fotke, da bi prikazal situacijo. Tako skoraj do meje. Ponavadi vedno čakamo, pa čeprav sta samo 2 avtomobila pred nami in tudi danes je tako. Najprej malo vrivanja, nato čakanje, ker organi so tam ZAKON. Ob Neretvi nadaljujemo do Jablanca, kjer pade pavza, posvet in mali ogled bitke na Neretvi. Kar krepko se oblači, nekaj časa se preigravamo z idejo, da bi šli preko NP Blidnje, a domačin pravi, da ni ravno primeren makedam za cestaka...tako ideja ostane v planu za naslednje leto. Takle sva jo potem 2016 s Pikom realizirala (na slikah se vidi, da bo tudi kmalu asfalt položen): Torej krenemo dalje, plan je bil preko Ramskega jezera in do Bihača. Pik nam nekaj štrika v prometni gneči nima ravno volje za prehitevanje, Kmet pa ne živcev za čakanje in se dogovorimo, da se dobimo pri Ramskem jezeru. Dogovor je dogovor in dogovor pri nas nikoli ne drži, kajti Kmet jo užge na Bugojno, midva pa na Livno. Potem se pa začne, nekaj časa čakava in iščeva Kmeta, divje neurje (škoda ker nisem slikal) se hitro približuje. Lepo je vidna fronta, strele švigajo. Midva se tlačiva v dežkote, vmes pade mal SMSov s Kmetom in dogovor, ne bomo se iskali niti čakali, se dobimo kar v Bihaču. In tako je tudi bilo, celo popoldne sva vozila po dežju in nalivanju, pa zlo mraz je bilo, pa še Pik ni ljubitelj dežnih voženj, ker nima nadzora zdrsa zadnjega kolesa in je precej previden. Jaz pa ga potem moram bodrit in vzpodbujat, da mi prehiti kamion, saj v nasprotnem ne vidiš nič, ker ti non stop maže vizir. Torej, žal, v dežju je prehitevanje obvezno. Priplujeva v Bihač kot "Hanke". Kmet je bil tu že 2 uri pred nama, pa zrihtal sobo in kurilnico kjer smo dali sušit vse premočene cote. Jaz mam čist mokre noge pravim Piku. Pa on meni nazaj: Sej jaz tut...odgovori on, jaz pa se čudim.. kako, saj si mel čez čevlje dežno zaščito in ga gledam. Faca zliva vodo iz gamaš, katere je potegnil čez dežjaka. Zvečer v lokalčku par 100m stran, pa spet s Kmetom poslušava, kok sva razigrana, in da on (Pik) ne bo šel več z nama...to zna bit utrujenost ga tolaživa, dej spij še eno pivo, sej bo bolje...in pol je...čez neki časa..ko vsem nam primejo tableti se nadaljuje...
  50. 25 všečkov
    dan2 Bjeljina - Tekija cca 350km. Kratka relacija, nikamor se nam ne mudi, štart ob 8.00 uri, zato spet izbrana ruta po "seoskim putevima". Da nebi, bi se reklo pri nas, spet makedamiramo, srečujemo lokalni prevoz in celo dopoldne, majkemi do 14 ure gledam Beograd na severu, ter že fantaziram, da se vozimo v krogu. Nikakor ni hotelo biti ceste proti Smederevu/Požarevcu in ko so mi sotrpini kaj zatežili, sem modro odvrnil: Hoteli ste pristno Srbijo, na tu jo imate Dan se je prevesil v popoldan in nekako smo le prispeli do Donave in kar naenkrat je cesta začela teči, prej se je pa vlekla kot 100mater. Srbsko more in lepi razgledi so ponovno pričarali nasmeh pod čelado. Meni osebno je ta del Srbije resnično najlepši. Skozi trdnjavo Golubac se približamo kanjonu Donave, kjer naredimo še kratko pavzico pred prihodom na današnji cilj v Tekijo. Zanimivi oglas nas skoraj prepriča v nakup nepremičnine. Ker smo spanje organizirali kar kod "zemljaka" , pri nastanitvi nismo bili izbirčni , pri hrani in pijači pa kr, a ni bilo pomanjkanja, pravzaprav je bilo vsega viška. Spet rakijca in ostale dobrote. Kmet je bil kmalu v navezi s starejšo gospo (on res pada na starejše dame), v glavnem testirala sta dioptrijo drug drugemu, hkrati pa se hvalila kdo ma koliko zdravil in poživil s seboj. Kakorkoli, štekala sta se do konca Še nekaj informacij: Tekijo, je zemeljski plaz vode in blata leta 2014 prepolovil, odnesel je hiše, avte, k sreči ni bilo mrtvih... že tako reven kraj, je postal še bolj reven, mladina beži iz vasi v večje kraje, starejši ostajajo in počasi umirajo. A lokacija...fantastična, ob Donavi, možnost turizma itd... se nadaljuje...
Ta dvorana slavnih je nastavljena na Ljubljana/GMT