11.dan Ait Ben Haddou - Tizi N’Tichka - Marrakech (2.4.2017) - 185km

Tokrat imamo le premik v Marrakech in ogled mesta. Povzpnemo se na prelaz Tizi N’Ticka in napravimo nekaj slik. Cesta na vzponu, ni kaj prida dobra, v primerjavi z ostalimi v tej državi.

Spust pa je druga pesem, cesta nova, le tu in tam kakšen plaz na cesti (tokrat sem si dal malo duška na ovinkih).

Po poti so nas ves čas spremljali otroci, ki so nam veselo mahali. Ko sem se ustavil, da jim morda kaj podarim, pa so pobegnili po hribih navzdol. Tako smo kar hitro prispeli v mestno gnečo, kjer je bila misija nemogoče najti nastanitev (Riad Mamma House - 33€/noč/3 osebe).

Parkiramo v bližini koordinat, ki jih kaže Garmin in se odpravimo nastanitev poiskati peš. S pomočjo koordinat smo prišli 100m stran od nastanitve, dalje pa so nam po ozkih ulicah pomagali domačini. Nastanitev ni imela nikjer nobene označbe in je preprosto ne bi našli. Ker je v centru, nam je bilo sumljivo po opisu na bookingu, da ima zasebno parkirišče. Seveda ga nima, zato parkiramo na javnem, varnem, plačljivem parkirišču v bližini in se odločimo, da v tej nastanitvi ne bomo 3 noči. Pozno popoldan si ogledamo mesto Marrakech in zelo prepoznavni trg Jemaa el Fnaa, glavno mošejo od zunaj, Marrakech Souk.

Zaradi pozne popoldanske ure smo žal spustili notranje oglede Palače Bahia (odprt med 9:00-16:30) in Palače El Badii (odprto med 8:00-17:00). Na ulicah Marrakech-a povečerjamo in se odpravimo v sobo.

12.dan Marrakech - Essaouira (3.4.2017) - 190km

Jutro se prične bolj razburljivo, saj se novi receptor naredi »Francoza« in nič ne ve o našem predčasnem odhodu. Na koncu pridemo, kljub temu, da želimo 1 noč plačati, skozi brezplačno. Po zajtrku na terasi, poženemo motorje v smeri Essaouire.

Zgodaj popoldan prispemo v lepo obmorsko mestece, kjer najprej ob plaži spijemo pijačo in si na zemljevidu pogledamo, kje točno imamo rezerviran hotel (Vague Ocean Bleu - 35€/noč/3 osebe +9€ zajtrk za vse tri).

Ob prihodu vidimo krasno varno parkirišče znotraj visoke zidane ograje ob hotelu. Zadovoljni se poženemo v sobo z balkonom, da se raztovorimo. Med raztovarjanjem in urejanjem Žiga skoči še po nekaj piva in popoldansko malico. Pozno popoldan se odpravimo na ogled mesteca.

Tudi tokrat zaradi poznega prihoda in priprav na sezono nismo uspeli videti znamenitosti od znotraj, zato smo se sprehodili in pogledali od zunaj trdnjavo Essaouira, trg Moulay Hassan, mestno obzidje. Na koncu utrujajočega sprehoda smo si privoščili še večerjo in slaba 2 kilometra sprehoda do hotela.

13.dan Essaouira - Marrakech(4.4.2017) - 190km

Po kraljevem zajtrku (se že ponavljam? Žal, zajtrk in njegova vsebina sta tudi enaka :) ), se odpravimo nazaj v Marrakech, tokrat dobrih 10km stran od centra, v Villa ChillOut (45€/noč/3osebe). Na poti se ustavimo še v arganovi oljarni Marjana, ki je ob cesti (http://coopmarjana.com/en/).

Preden gremo v trgovino, nas prijazna gospa popelje skozi proces izdelave olja in obrazloži ves postopek pridelave. Za konec nas posede v trgovini, kjer lahko pokusimo še jedilna olja v različnih fazah, kar z namakanjem kruha, vse skupaj pa poplaknemo s tradicionalnim čajem.

Pot se nadaljuje po štiri pasovnici, na kateri je potrebno biti pozoren na omejitev 60, predvsem v mestih, saj tik pred prekinitvijo omejitve, običajno stojijo fotografi z našitki policije. Na eni izmed turističnih točk, se ustavimo še za sliko koz na Arganovem drevesu in švignemo proti nastanitvi.

V zgodnih popoldanskih urah na drugi strani mesta Marrakech, se po nekaj metrih makadama prikaže visoka ograja iz blata in velikimi železnimi vrati s kamerami. Koordinate kažejo, da smo na pravem mestu, hitro vidimo tudi napis, ki ustreza iskanemu. Pozvonimo. Lastnik odpre vrata na stežaj in odpre se raj v okolici Marrakecha.

Razpakiramo stvari, pripravimo malico, oblečemo kopalke in skok v bazen. Preden smo se odpravili še enkrat na trg Djemaa el Fnaa, smo naročili večerjo z željo, naj le-ta ne bo tradicionalna (tajin), ampak naj pripravijo grill (210dh/3osebe). Tokrat smo že imeli približno lokacijo, kje bomo pustili motorje, zato smo si lahko ogledali še park »Cyber Parc Arsat Moulay Abdeslam«, ki pa se je tudi že zapiral. Na žalost smo za oglede palač in ostalih parkov ponovno bili prepozni, zato smo se opravili le na sprehod po trgu in zapravili nekaj časa za pijačo ter nabavo spominkov.

V nastanitev se vrnemo točno na večerjo. Veseli spremembe v hrani se poženemo na večerjo, a nas tudi tokrat v pleskavicah, ki so rumene barve, pričaka okus tajina.

Vsi trije se strinjamo, da že smrdimo po eni izmed njihovih začimb (sumimo curry ali koriander).

14.dan Marrakech - Ouzoud(5.4.2017) - 160km

Dan za ogled slapov. Jutro, kot vse dni doslej, le da v lepši nastanitvi. Po rutini se odpravimo v smeri Ouzoud. Tokrat nam je cilj Hotel France Ouzoud (40€/noč/3osebe) in obisk slapa.

Cesta se zapelje iz mesta v naravo in hribe, kjer postaja vse bolj zeleno. Solidna cesta nas zapelje skozi nasade maka in zelo hitro prispemo v Ouzoud, kjer se domačini ponovno borijo za stranke na svojih parkiriščih. Skoraj ne bi prišli do hotela, tako so bili vsiljivi.

Poiskati hotel ni problem, saj so lepo nastavljene table, moj Garmin pa kot vedno, najde kakšno bližnjico.

Tokratni poskus mu je uspel le delno, saj nisem bil pripravljen motorja nesti čez slapove. Dobrodošlica v hotelu, lahko sumite kakšna je bila. Ja res je “Morrocan welcome tea” v senčki pod citrusi. 

 Razpakiramo motorje in krenemo na ogled slapov, ki so le nekaj minut hoje stran od hotela. Se splača! Slapovi so lepi, a voda mi ni videti preveč čista, da bi se v njej namakal, kot to počnejo domačini. Slap poslikamo od zgoraj, od spodaj, s strani, z in brez osebkov ter se počasi s sladoledom v roki odpravimo nazaj v hotel, kjer naročimo večerjo in zaključimo dan.

15.dan Ouzoud - Casablanca(6.4.2017) - 260km

Odhod iz narave v veliko mesto. V glavi se mi poraja vprašanje varno parkirišče, da ali ne? Nekaj zanimivih “varnih” smo že videli, bomo tokrat imeli kaj več sreče? Namreč pred odhodom so nas opozorili, da je fino v večjih mestih parkirati na zaprto varno parkirišče. Pot zapelje po luštnih ovinkih hribovskih cest, s krasnimi pogledi v doline.

Ko prispemo v dolino se cesta poravna in postane dolgočasna, a hitra. Kakšnih 30km pred Casablanco zavijem na bližnjico, ki sem si jo planiral vnaprej, da se izognemo nekaj mestom.

Cesta presenetljivo dobra, a zadnjih 5-10km luknja na luknji, z globino polovice kolesa. Mislim, da je bolje kar po glavni cesti… Preživimo poligon in se znajdemo na vpadnici, kjer se prične nov izziv med avtomobili. Z nekaj sreče prispemo do koordinat naše nastanitve (Studio Derb Omar - 45€/noč/3osebe). Koordinate smo sicer našli, apartmaja pa ne, zato nam v pomoč ponovno skočijo domačini. Z domačinom prehodim celotno ulico in ne najdeva hišne številke.

Ko že začnem iz žepa vleči telefon, eden izmed pomočnikov potegne svoj telefon in pokliče na telefonsko, ki jo vidi na Garminu. V arabskem jeziku reši težavo do te mere, da se na ulici srečamo z lastnikom, ki nas pelje v nastanitev. Nastanitev je dvosobno stanovanje v novi stavbi, z zelo varnim parkiriščem v podzemni garaži, ki je namenjena le stanovalcem bloka.

Hitro raztovarjanje in raziskovanje Casablance. Želeli smo si ogledat največjo Maroško mošejo Hassan II, ki leži v/ob Atlantskem oceanu. Tudi tokrat smo zamudili voden ogled, ki je ta dan bil samo 3 krat. Ampak nič zato, ogledamo si jo okoli in okoli, tudi notri skozi vrata molilnice. Iz molilne dvorane se razteza krasen pogled na Atlantik!

Pokusite uloviti pravi termin in si jo ogledati od znotraj, mi smo si to pustili za prihodnjič. Pri povratku v nastanitev, smo si ogledali še preostali obalni del mesta, ustavili v trgovini in nato končno sami skuhali nekaj z okusom po delno domačem.

16.dan Casablanca - Rabat - Meknes - Moulay Idriss Zerhoun(Archaeological Site of Volubilis) - Larache (7.4.2017) - 435km

Plan ogledov je večji kot prejšnje dni. Zato krenemo zgodaj, po obalni cesti vozimo v glavno mesto Maroka Rabat, kjer si ogledamo Obzidje in Kasbo Oudayas. Vse je prečudovito urejeno in celo čisto.

Nadaljujemo na ogled Mavzoleja Mohamed-a V in Hassan Tower (minaret nedokončane mošeje), kljub načrtovanemu ogledu Nekropole Chellah, se odločimo, da nadaljujemo v smeri Meknes.

Da bi imeli več časa in da vidimo tudi njihove AC, se zapeljemo na  A2 (Rabat - Meknes - 34Dh). Precej hitro prispemo v Meknes, parkiramo zraven palače Lalla Aouda in se odpravimo na kavico in sok na trg Lahdim.

Ko gledamo nazaj proti motorjema vidimo, da si ju ogledujeta policaja. Kasneje vidimo, da ne bo kazni, ampak je bila le njihova firbčnost in morda ljubezen do motorjev. Eden izmed policajev ostane zraven do našega prihoda kot stražar. Sledi pozdrav in pot skozi Meknes, mimo zapora Kara, Mavzoleja Moulay Ismail, ob golf igrišču do kraljeve palače Meknes in nato proti Volubilis.

Zelo hitro mine teh dobrih 30km narave in že smo parkirali ob tem delno izkopanem rimskem mestu, na severu Maroka. Sledi vstopnina(10dh/oseba) in ogled muzeja, ter sprehod skozi mesto.

Po zaključku, se zapeljemo do rezervirane nastanitve (Diyar Timnay) v sosednjem mestu Moulay Idriss Zerhoun, na daleč videti kot prijetno mestece na hribčku.

Ko se pripeljemo v osrčje, vidimo, da tukaj, kot izgleda ne bo kruha z varnim zasebnim parkiriščem. Vsa vozila po javnih površinah in hiše spojene ena na drugi, z ozkimi uličicami med njimi. Najprej zapeljemo krog okoli mesta, kjer v drugem poskusu najdemo nastanitev. Po vprašanju po parkirišču, nam seveda lastnik pokaže to veliko javno parkirišče, polno ljudi in nekaj podobnega avtomobilom (vse polomljeno).

Ker smo rezervirali zasebno parkirišče in tega nismo dobili, se odpravimo poiskati novo nastanitev. Internet, ki smo ga kupili v Fes-u je tokrat prišel prekleto prav. Usedemo se na vodnjak blizu krožišča, ki razcepi glavno cesto za smer Volubilis in Moulay Idriss ter rezerviramo prenočišče dobrih 150km naprej v obmorskem mestu Larache (Apartamentos Las Mil y Unanoches - 44€/noč/3osebe). Rezervacija uspešna nekaj pred 18h. Pot do mesta Larache mine hitro, nekaj odsekov popolnoma novi asfalt, a kljub vsemu nas ujame tema.

 Tako smo v Maroku pokusili še ta način vožnje. Naj omenim, da ni prijetno. Prvemu avtomobilu, sveti ena luč, drug avto, ima vklopljene vse luči, ki obstajajo v njegovem vozilu in se ga vidi iz lune, tretji, ko si že slep od prvega, prileti, kot sulica brez ene same luči. No, da ni tako hudo in da se vzpostavi ravnotežje, ima naslednji vklopljene luči, ki svetijo kot, da ima vstavljene svečke iz pokopališča. Po “varnem” prihodu v mesto Larache, se seveda ustavimo v supermarketu, kjer za vsak slučaj nabavimo večerjo, da ne bomo šli spat lačni. Ker tokrat Garmin ve, da je zunaj nevarno gibanje med divjimi vozniki pripelje do apartmaja po glavnih cestah, brez bližnjic. Apartma se nahaja v stolpnici, kjer ni videti zasebnega parkirišča, a še preden uspem reči “ne že spet!”, skoči ven mladenič, ki nam pokaže, da naj parkiramo kar pred dvigalo, na hodnik.

Odstranimo kovčke iz motorja, podložimo zidake na lepa keramična tla in vozila so na varnem, zaklenjenem prostoru. Kljub tokratnemu neznanju angleščine gostitelja, se vse dogovorimo, takoj za tem pa z nekaj angleškimi besedami pove, da govorijo francosko in špansko. Od tega trenutka dalje je vajeti prevzela moja boljša polovica.

Da ne pozabim, tudi tokrat ni manjkal čaj dobrodošlice in keksi! yes

17.dan Larache - Tangier - Tangier-Med (8.4.2017) - 150km

Po zajtrku v posteljo, ki ga je priskrbel gostitelj, se počasi odpravimo proti Tangerju, kjer trajekt izpluje ob 16h-na mestu odločitve moramo biti ob 13h.

Tokrat veseli, saj smo prejšnji dan, današnjo pot skrajšali za dobrih 150km in nam zato z lahkoto ostane še nekaj časa za obisk jame Herkules

in počasno vožnjo čez naravni rezervat Cap Spartel Tanger,

do trgovine, kjer napolnimo voziček s hrano za 3 dni, kot da smo na poti z avtodomom. Nekako vso to robo stlačimo po luknjah v kovčke, nahrbtnike in seveda na zadnji sedež BMW-ja.

Tako natovorjeni se spustimo v pristanišče Tangier. Tu sledi šok! Pri policaju smo bili natanko ob 13:00, ta nam pove, da smo na napačnem pristanišču in da GNV vozi, kljub na karti napisanemu Tangier-ju, iz pristanišča Tangier-Med. Tokrat prvič malo nervozen, zapeljem skozi mesto ob obali, proti 50km oddaljenemu cilju. Da nismo bili prehitri  je poskrbel orkanski veter, ki naju je z Žigo kar nekajkrat skoraj odrezalo s ceste (kasneje na trajektu smo slišali, da je iz skupine Francozov, enega uspelo vreči po tleh).

Zapeljemo se mimo hotela, kjer bi, če ob prihodu v Morocco ne bi imeli zamude, morali prespati in nekaj pred 14h prispemo v pravo pristanišče.

Veseli, ker nismo zadnji, se odpravimo urediti obveznosti glede kart, kjer srečamo še dva motorista iz Laškega in se jima pri prebijanju skozi gnečo priključimo. Sledijo pričakovane 3 noči prekladanja po ladji.

18.dan Trajekt (9.4.2017)

Prejšnji dan Žiga razbije našo zlato jamo (domačo slivovico :( ), ki jo je imel s seboj ves čas potovanja. Tako nam preostane le še hrana in brezalkoholna pijača, ki jo je potrebno pospraviti v želodce. GNV-jev trajekt ne trese in nam zato nekaj manjka, hodimo po ladji in iščemo kotičke, kjer bi se udobno usedli, morda našli vibracije.

Ugotovimo, da je za udobne sedeže potrebno biti na pravem mestu ob pravem trenutku, saj ima GNV kino odprt le ob določenih urah, prav tako pa tudi veliko sobo na premcu z udobnimi stoli.

V glavnem ure so minevale počasi… Sredi dneva srečamo Hermana in Štefa, ki nas presenetita z novico, da bo ladja pristala hitreje, kot je načrtovano in sicer 9.4.2017 ob 17h, namesto šele naslednji dan ob 7h. No super, kaj sedaj. Rezerviramo še eno prenočišče v Italiji ali udarimo po moško? Ja seveda, udar po moško...

19.dan Genova - Maribor (10.4.2017) - 740km

V Genovo resnično prispemo ob 17h, izkrcavanje in pregledi porabijo nekaj časa, tako da okoli 19h krenemo proti domu. Nekaj čez 3h ponoči presenetimo domače na vratih. Tukaj se je naša pot po Afriki uspešno zaključila.

Osebni občutki: Bilo je fantastično! Konfliktov praktično ni bilo, niti med nami niti z domačini, počutil sem se varneje, kot v marsikateri Evropski državi. Hrana dobra, le čez čas mi je začela najedati začimba, ki jo uporabljajo v izobilju. Skratka neprecenljiva izkušnja!

Da po dolgem nakladanju še hitro povzamem. Nobena pot ni neizvedljiva, le upati si je potrebno izven cone udobja in poskusit še ne-poskušeno. Hvala za vse nasvete, ki so mi jih pred potjo dali izkušeni mački (kateri berete se boste našli), ki so podobno pot že odpeljali in mi tako najverjetneje prihranili kar nekaj živcev in kapljic znoja. Če komu kakšen podatek še manjka, dobrodošel z vprašanjem v komentarju ali na privatnem sporočilu.

Vsem, ki se odpravljate prvič, uporabno je imeti s seboj izpolnjene uvozne listine za vozilo in forme, v katerih imate zabeležene vse osebne podatke, ki jih potrebujete v nastanitvah, saj si s tem privarčujete nekaj časa, pisanja in komplikacij v Maroku. Povezava do prej omenjenih dokumentov: https://sahara-overland.com/tag/morocco-d16/. V Maroku načeloma ne potrebujete posebnega zavarovanja za vozilo, saj velja naša zelena karta. Zaradi preventive sem sklenil turistično zavarovanje z obsegom cca. 50.000€ in asistenco, ki krije večje stroške v primeru okvare ali razbitja vozila.

Za konec še okvirni seštevek vseh stroškov, ki sem jih imel za par na motorju:

  • trajekt 415€
  • slovenska vinjeta 30€
  • cestnine Italija 85€
  • cestnine Maroko 3.5€
  • prenočišča + hrana + napitnine (Italija + Maroko) 650€
  • bencin 320€

Skupaj 1500€ za dve osebi in 1 motor s povprečno porabo 5.3l/100km.