Če Harley Davidson leta 2009 ne bi prekinil sodelovanja z Erikom Buellom in prenehal s proizvodnjo znamke, bi znamka motociklov Buell letos praznovala trideseti rojstni dan. Erik Buell se je po ukinitvi znamke sicer kmalu pobral in nadaljeval pot neodvisno od Harley Davidsona. Poteza slednjega še vedno velja za eno bolj nesmiselnih, saj naj bi podjetje ukinitev znamke stala toliko, kot so vanjo vložili v 16-ih letih.

Erik Buell tik preden se je Harley odločil za ustavitev proizvodnje.
Erik Buell tik preden se je Harley odločil za ustavitev proizvodnje.

Podjetje Buell Motorcycle Company je bilo ustanovljeno leta 1983 v državi Wisconsin in pod Harleyevo okrilje prešlo deset let kasneje. Zadnji Buell je bil izdelan 30. oktobra 2009. Američani so do tistega dne izdelali je 136.923 motociklov znamke Buell.

Buell RW750 - dirkalnih iz časa pred Harleyem.
Buell RW750 - dirkalnih iz časa pred Harleyem.

Erik Buell se je, oporekanju svojega odvetnika navkljub, v sodelovanje s Harleyjem podal po tem, ko so po odpovedi moto prvenstva AMA Formula 1 po vodi splavali njegovi dirkaški načrti. Buell, do tedaj en izmed lastnikov vodilne zasebne dirkaške ekipe v prvenstvu, je svoje znanje uporabil za snovanje cestnih modelov, ki so se močno razlikovali od siceršnje ponudbe ameriškega trga.

Večino Buellovih modelov je poganjal zračno hlajen Sportsterjev V-dvovaljnik – do leta 1995 so bili agregati nespremenjeni, nato pa so jih pri Buellu dodelali in nabrusili. Agregat, ki ga je Harley vtaknil v V-Roda, je leta 1998 prvotno razvil Erik Buell za AMA Superbike dirkalnik. Pri Harleyu so agregat želeli uporabiti tudi v serijskem modelu cestne križarke, zato so Buellov agregat nekoliko »dodelali«, a je bil končni rezultat prevelik, pretežak in predrag za izdelavo, da bi bila njegova uporaba smiselna tudi za Buell.

Buell 1125CR
Buell 1125CR

Ena izmed glavnih značilnosti Buellovih motociklov so tudi obodni zavorni koluti – prednji zavorni kolut je, namesto na pesto kolesa, pritrjen na platišče, zavorna čeljust pa vanj grize z notranje strani in ne zunanje kot pri klasičnem zavornem paketu. Ena izmed glavnih prednosti takšnega sistema (Zero Torsional Load) naj bi bila predvsem manjša nevzmetena masa, ki manj obremenjuje vzmetenje kot klasična namestitev z dvema zavornima kolutoma in dvema čeljustma.

Buellov obodni zavorni kolut.
Buellov obodni zavorni kolut.