Dvorana slavnih

Sončna decemberska predbožična nedelja...nisem več zdržala! Motor ven pa gas za 2 urci, wiiii

20 kilometrov v veliki skupini.... Tradicionalno v Celju...

Srečno in varno vsem v 2019

Dones pa pestro. Prvo našel luknjo. Jo zamašil in gassa. Našel Trio čelos vas. Pa šel po znani cesti Spil kofe In ves trd prišel domov. Vmes pa 2x izogibanje po bankini nasprotivozečim. (sekanje ovinka, da mi je ostalo samo pol metra do bankine) V Vinici pobiranje veseljaka in usmerjanje domov(možak obležal sredi ceste naklan do konca pobral in pospremil do doma) Naklepal 189 km.

Ko sva se pred dvemi leti vračala iz Indije, sva se vprašala, kaj pa bo nasledja tura? Soglasna sva bila, da bo to Iran. Tako sva naslednje leto nekako zamašila s Pireneji, Portugalsko , Španijo, pa klasiko po Balkanu . Ruto sva začela pripravljati letos pozimi, saj sva nameravala iti že konec aprila. Glede na to, da je velik del Turčije od Ankare do Dogubeyazita in naprej Irana med 1500 in 2000m nad morjem, ponekod pa tudi precej več, sva se odločila, da greva raje konec avgusta. Julija sva uredila vse, kar je bilo potrebno glede vize za Iran, ko pa sva urejala karnet, so v začetku avgusta zaokrožile informacije glede prepovedi vstopa v Iran za motorna kolesa večja od 250 ccm. Nihče ni vedel povedati nič, na AMZS so rekli počakajmo, saj je časa do odhoda še dosti . Tako je bilo do konca, ko sva rekla, naj nama karnet izdajo na najino odgovornost z vsemi posledicami. In so ga. Preden sva odrinila, sva kontaktirala kmet2 , za osnovne informacije o deželi in ljudeh in snecer za hibridne GPS karte. Ob tej priložnosti se obema zahvaljujem za pomoč.V stik pa sva stopila tudi z frigofrops , kateri je šel s svojo skupino teden za nama. Po pripravi vsega potrebnega sva 2. septembra zjutraj odrinila v deževno in vetrovno jutro proti Turčiji. Prvi dan sva prišla do Edirna. Turčija je že rutina, saj sva tu že petič. Se pa vseeno spreminja, saj je vstop v državo hitrejši in enostavnejši kot prvič. Istanbul zamašen kot vedno. Prehiti naju turški motorist, nama pomaha naj voziva za njim. Preko celega Istanbula naju vodi po odstavnem pasu, tako, da smo ga prevozili v 45 minutah in to v konici. Na koncu ustavi, se nama predstavi, vpraša kam greva in se malo začudi. Pove pa, da je vožnja po odstavnem pasu(EDS) za motorje legalna. Po tem pa naprej do Dogubeyazita , in v treh dneh sva na Iranski meji v lepem vremenu in temperaturah od 27 do 32 stopinj. Turška izstopna meja je drugačna kot na Evropski strani. Pripeljeva se do železnih vrat, katera vodijo v Iran. Ta so zaprta. Motor parkirava in greva po napotku turškega uradnika v prostore na turški strani, kjer naju preverjajo, pomikava se skozi z rešetkami pregrajene prostore, na koncu izstopiva in čakava in čakava pred železnimi vrati. Ko turški uradnik na drugo stran preko telefona nekaj sporoči, se velika vrata premaknejo in odprejo samo za naju in za nama zapro . Napeto, kaj pa bo sedaj? Najprej pristopi oborožen iranski vojak. V angleščini izreče dobrodošlico- je že bolje. Nato pride "uradnik", ki je pripravljen pomagati izpeljati vse formalnosti na meji. Obotavljaje mu dava dokumente in čakava. Po nekaj minutah pride po naju in naju pelje v turistično pisarno, ki je del mejnih formalnosti. Tam naju prijazna uradnica založi z zemljevidi in vodiči po Iranskih turističnih znamenitostih , pove kakšen je menjalni tečaj in to za menjavo na "črno" za tisti dan, da naju ne bi ogoljufali. "Uradnik" je med tem časom že vse uredil, pristopi carinik, ki da roko, se predstavi, na motorju kontrolira vin glede na karnet, zaželi vso srečo in pokaže proti Iranu. Preostal nama je še "uradnik", ki pravi naj voziva za njim 2km. Tam se ustavi, izstopi, pove čemu in komu naj se v Iranu izogibava, zasluži 20 Eur in se poslovi. Tako, po treh dneh tranzita se prične najina 15 dnevna pot po Iranu. Najprej problem: Po parih metrih Irana novi ZUMO serije 300, ki je do sedaj delal, sporoči, da načrtovane poti ni možno izračunati. Za vsak slučaj pa sva s seboj vzela starega Zuma serije 200, ki pa je od iste lokacije z iz istimi prednaloženimi zemljevidi brezhibno vodil do konca poti. Vmes sva še nekajkrat poizkusila novega pa je bilo isto Najprej do Tabriza. Ceste so dobre, bencin poceni (50l/3Eur), oktansko število blizu nič, poraba 20% manjša kot pri nas, nad 1500m nad morjem brez klenkanja pod pa z klenkanjem. ( to je zaslediti tudi na tujih forumih). TABRIZ Vhod na bazar Promet v centru obupen, prerivanje neupoštevanje prednosti itd, skratka, ko Iranec sede v avto iz prijazne, vstrežljive osebe postane čisto nekaj drugega . Kmalu ti postane jasno, zakaj so ležeči policaji pogosti in potrebni. Kadilnica

Sva šla mal vzmetenje nastavit

4.5.2018 Pirot (Srbija)-Ljubljana(Bananastan) cca850km Po štirih urah vstaneva, ob 7:30 je dec Bojan Bosnjak Djordjevic že pri meni s pnevmatiko od R6.Malce obrabljena a zlata vredna.🤘 Stavba poleg pa vulkanizer, terna👍Z Bojanom odvijačiva kolo, odneseva vulkanizerju, zamenjamo, privijačimo nazaj in spet sem Redy2Race😂 Končnik zaenkrat drži in zračnost se ne povečuje. Bom pa po poti preverjal. Fantje ne želijo plačila, tako se znajdem in vržem v njihovega prašička neko malenkost, da fante počastim. Globok poklon Samo Jeras, Nikoli, Kapetanu, Dexu, Bojanu in Cavke predsedniku kluba🤘 Vsi ti fantje so se organizirali za mene sroto sred noči, ostalo sem napisal že včeraj. Nimam besed , kamor sem na tem tripu prišel ,imel problem, vedno sem našel dobrosrčne ljudi, s katerimi sem rešil zagato🤘 Veliko nasvetov sem dobil, pokliči asistenco, fantje v Sloveniji so bili že v pripravljenosti, če bi trebalo zapet prikolico in iti reševat vojaka Kmeta😉 A kdorkoli me pozna, ve , da bi raje nosil motor na hrbtu, kot, da me domov pripelje šlep služba😉 V 25 letih so moje motorje šlep službe domov pripeljali samo 2x, pa še to , zato , ker so mene odpeljali z rešilcem..😛...jah. tudi jaz sem bil enkrat mlad in pameten😛 Sem pa komaj pobegnil iz Pirota, saj sva bila toplo povabljena, da sva njihova gosta še do nedelje, a sva povabilo zavrnila, saj pri vsem tem sranju z motorjem ne veš, kaj pride in dobro je imeti v rezervi kakšen dan za šlep službo😂 Enkrat drugič, definitivno🤘 Motor ni ravno narejen za takšno zlorabljanje, je bolj avtocestna križarka s katero sem prevozil od Maroških Atlasov(beri makedame takšne in drugačne) do travnikov po Sloveniji.😛 Se pa to posledično pozna in kaže, kot različne okvare, za katere ni kriv BMW, temveč butl za bilanco😂 Motor sem kupil jaz in ne motor mene.Se nama je pa po tej turi še posebej prikupil in bo dobil vse , od novega vzmetenja naprej. Ostal bo pri nama dokler bova živa!! Vožnja do Beograda je zaradi okvar, sploh pa končnika bila previdna, saj s tem hudičem ni heca, če razpade sva v malinah. Do beograda se 2x ustavim in preverjam zračnost, vse v redu, se ne povečuje.👍 V Beogradu pa sem se počutil , kot doma in sem postal nevarno razigran😂 Pred Zagrebom si privoščiva govejo juhco in golaž. Neprecenljivo👍 Pred tablo Slovenija se ustaviva, se poljubiva in močno objameva. Doma sva, kaj vse sva preživela in prevozila, doma sva, občutek je kljub izčrpanosti fantastičen . V Brežicah se sproti ustaviva pri moji zlati tašči😉 Prav ste prebrali zlati . Od samega začetka me je zelo lepo sprejela, čeprav sem malce poseben tič😉 Doma pa sem sproti motor pustil pri prijatelju, ki ima čudežne rokce in naredi staro skropucalo spet novo🤘 Od tam pa direkt na servis, saj je kar nekaj dela. Marsikdo , no skoraj nobeden, a sem prepričan vseno, da kdo razume mojo famo, ko se vsedem na motor, vozim do sončnega zahoda, potem še celo noč do sončnega vzhoda.....to je nepopisno lepo doživetje. Ne trudite se razumet, tisti, ki ne razumete😉 Pot je minila do doma mirno in vesel sem, da vam nimam več kaj sočnega napisat, vi vrjetno malo manj😊 Dosti imam motorja za vsaj dva dni, potem registriram petardo , ki me čaka že od vrnitve iz Sibirije😊 Dobil sem veliko namigov, naj ostanem v Srbiji, saj da je pri nas sodni dan. Naj povem, da naju ni zadela kapljica do doma, šele potem se je ulilo, kot iz škafa. Nekdo naju čuva😎, kljub temu, da smrdiva, kot potepuška psa. Malo statistike: na pot sva odšla v petek 13.4 in se vrnila v petek 4.5. Na tripu sva bila točno 21dni, od tega v sedlu 13 dni in 8 dni off motorja prevozila sva cca 12.300km in dnevno v povprečju prevozila 950km . Porabila cca 800l goriva in zapravila 2000 dolarjev in 1000 evrov + vize 120 evrov+ karnet za motor cca 170evrov. Res nisva nič varčevala, hodila v boljše hotele, saj sem po prevoženih etapah bil sesut, potrebovala sva komfort. Priprave motorja pa ne bom štel poleg, ker mora biti brezhiben tudi, če greš samo na kavo sosedu.(pod tem mislim servis, pnevmatike itd) Poškodbe motorja(midva jih nimava😛): zlomljeno ogledalo stabilizator krmila šus plata za mehanizem centralnega stojala odpoved ABS zvito platišče uničen končnik prednjih vilic odpala gumica za sprostitev stranskega stojala kozmetične napake(praske od padca na mestu) prva pnevmatika Ampak hudič je še vedno vozen😂 Zahvala ljudem, ki so mi tako ali drugače pomagali na in pred tripom: Špela Plešnik pomoč pri pridobivanju vize in informacije o Iranu, saj je tam preživela lep čas. Ivana Turković pri usposabljanju trekerja SPOT in tudi informacijah, pupa je prevozila pot okrog sveta z motorjem. Igor Biškup(@BIF) , popotnik motorist, ki mi je dal (zemljevid) zlata vreden kos papirja. Pomagal mi je tudi z zemljevidi za Rusijo in Kazahstan. Bojan Majerič(@Solorider) dec, prijatelj, motorist, ki je prevozil Iran , ko sem sam samo s prstom po zemljevidu drgnil po takšnih državah. Pavle Kobler motorist s srcem in dušo, dec , ki ti bo poštimal pomoč kjerkoli v svetu si. Hvala in oprosti , že veš zakaj! Samo Jeras tip pozna cel Balkan in je tudi uredil pomoč v Pirotu,motorist seveda. Stefana Davidovska moja bestička, ki je pripravljena na akcijo sredi noči. Moja šlep služba, če bi se slučajno naveličal nositi motor na hrbtu.😂 Damijan Bajec-Dami moj best frend, ki je ljudi obveščal o mojem napredku preko SPOT -a in tehnična podpora.😘 Miha Jamnik serviser 24ur na razpolago za pomoč in informacije Avtoval-Grosuplje prav tako 24 ur na razpolago za nasvete glede motorja in rešitve v dani situaciji. Petja Jenčič(@Snecer) ki je specialist za navigacijo. Pomagal mi je že v Rusiji in Kazahstanu, top dec!! Jani Diana Dolinšek Nadomestna starša za najino srce , psičko Bibi❤ Če sem še kakšnega pozabil se iskreno opravičujem ker moj pisker ne dala, šu šrauf😂 naj dregne pa dopišem. To so ljudje za katere sem vesel, da sem njihov prijatelj. Nesebični in vedno pripravljeni pomagat, globok poklon od mene in Vesne.❤ Ne smem pa pozabiti na vas, ki me sptemljate na mojih tripih. Zaradi vas se splača napisat post, kljub hudi utrujenosti. Vi ste naju dostikrat držali pokonci z vašo pozitivo pri komentiranju, vi, ki ste naju dostikrat spravili v smeh, kljub temu, da nama ni bilo do smeha.....hvala ker ste🤘👍 Prav tako zahvala bratom Srbom: Nikola, Dex, Kapetan, Bojan, Cavke🤘 Čisto na koncu ne smem pozabiti na svojo življensko sopotnico, ki me prenaša že 13 let, kljub mojim muham, ki jih ni malo. Vsa čast, da je z mano preživela pekel in raj na zadnjem sedežu najinega mopija, ki je dobil tudi ime, več o tem bo dodala VeSna. Mojje ❤ na dveh sexi nogicah😘 Še namig: Pojdite pogledat Iran, prelepa dežela z čudovitimi ljudmi. Pustimo vladne pijavke in pastirje z državnimi poblastili, ti so v vsaki državi zlo vsakega sistema. Vse ostalo sem pa že dnevno napisal in tako se je zaključilo še eno poglavje v moji moto karieri😊 Čudna so pota Kmetova, zato bodite v pripravljenosti, še se bo dogajalo ....😘 LpS&V P.S. Zdej me skoz mara,😊 ravno ta trenutek, ko vam to pišem sva v kompleksu savn in kasneje masaža, da se pripraviva na prihajajoči delovni teden.😎 P.S. 1 Fotk ni veliko, ker je bilo tričetrt vožnje od Pirota do Ljubljane AC...kr neki😛

Nekoč... pred tremi leti, na severu Škotske

Se opravičujem , ne vem kaj je s temi čustvenimi simboli , samo kopiram pa mi jih poveča , brisat se mi pa ne da tak da ...... 1.5.2018 jezero Van (Turčija)-lahkih nog naokrog Kaj naj rečem, Iran je za nama, nepozabno doživetje, ki bo ostalo za vedno v spominu Vse tegobe s pastirji po dobri večerji , hamamu, savni, pozabljene. Itak sem spet tapkal objavo do enih zjutraj namesto , da bi spal , hepan v pisker. A prav zato je post takšen, kot je, direkt na gobec. Veliko me jih vpraša, Sergej zakaj? Kot prvo, ker lahko, kot drugo v tem uživam , a vam napišem tudi vse drame, ki se po takšni poti dogajajo, vsem, ne samo meni. Razlika je , da sam ne skrivam , če naredim neumnost, pade motor, nekaj zajebem, to se dogaja in to napišem, predvsem zaradi mene in mojih spominov, saj imam podstrešje po nesreči , kot Bermudski trikotnik. Informacija sicer pride v pisker, potem pa se nekje izgubi in je ne najdem več Če hočete brati leporečje in same superlative tripa po starodavni deželi Perzije, bo treba v knjigarno po knjigo. Tam je vse lepo in vse prav To pa je moj in samo moj pogled, ko sem jezen pokažem in napišem, ko sem zadovoljen in srečen pa prav tako. Takšna potovanja pa so mix vsega. Vstaneva v jasno nebo Pogled iz sobe na jezero je naravnost fantastičen pogled na bazen malo manj , kristalno čista voda ga kazi..... ..uživava že zjutraj, zajtrk ki je zelo bogat in v prelepem ambientu s pogledom na soncem obsijano jezero. Sprehod. Vzdrževalna dela ali če hočete, dolivanje olja in hitri pregled motorja, ki pokaže, da sem ga včeraj spet pustil nekaj na cesti. Šus plata se drži gor le še za silo, centralca manjka spet par milimetrov in stopalke je le še dve tretjini Jah, ko sem se včeraj spuščal proti Vanu, se je pokazalo sonce, cesta se je posušila, pred mano pa ride Pa so letele iskre Kapo dol bmfi, Ktm je po stepah bolj razpadal Še sva 3200km od doma in upam , da bmfa ne razpade, res ga nič ne šparam . Prosim ne vzemite narobe, toda 3kkm nekateri planirajo 10 dnevno potovanje , ej še se bo kaj bralo, nisva se še izpela Da je danes prvi maj in svetovno praznovanje mi ni potegnilo, kljub včerajšnjem partiju pod najinim oknom. Izgubil sem se v času in prostoru Vem samo, da moram biti 7.5.2018 zjutraj na delovnem mestu, kjer tudi nastopim deżurstvo 24/7 Po sprehodu greva spat in vstaneva cca 14h in se greva razvajat v SPA Prvo savna, potem masaža celega telesa in na koncu hamam. Fotko sem naredil naskrivaj , saj so tete zelo sramežljive in se ne pustijo fotografirat . In še masaž oujeeee Počutiva se prerojeno, potrebovala sva to regeneracijo. Pred nama je napoved dežja skoraj celo pot domov, najbolj zoprno bo od Vana do Ankare saj se bova gibala na visoki nadmorski višini z dežom in mrazom. Jbg tudi to je motorizem. Ne bo pa lahko 1000km prevozit v takšnih razmerah, a rešitve ni, morava domov Po lišpanju in razvajanju pa še večerja in mižule. Jezero Van je prelepo in ima odlično lego obdan je z gorami in ob jasnem vremenu je tu čarobno. Cene so nizke. V hotelu, povsem ob jezeru z štirimi zvezdicami sva plačal 27€ na osebo s prostim vstopom v hamam in savno, ter seveda zajtrkom. Tops, edino kar jim zamerim je, da noben ne govori angleško, posledično je komuniciranje zelo naporno, ne boste vrjeli, ampak tudi rišem na papir kerker nisem znal razložit , da potrebujem kombinirke, sem jih narisal , takoj so skopčal . Smo na vezi Lp S&V

30.4.2018 Saqqez-jezero Van cca 550km Vstaneva, oba podrta, zunaj mraz, midva pa tudi še mrzla Rutina, zajtrk, navigiranje in preverjanje, da mi sred poti ne poči živc Še zadnja fotka hotela in gas. Ko zajahava, še dobro ne začneva in dež kolikor imam sreče, je tudi nimam VeSna prvič na tem tripu faše popizditis. Skušam jo pomirit, a mi zabrusi, če ima lahko tudi ona enkrat svojih 5 min. Modro utihnem in rajdam v gostem prometu, nabijam ležeče policaje in luknje polne vode, skratka res nevidne Vam prilimam sliko udarne luknje, ki sem jih nabasal vsaj 30+ pri 100kmh+. Vsa čast bmfu, da se še skupaj drži. Sem lansko leto ril po Kazahstanu je pol Ktm-ja razpokalo Enkrat po 100km neha padat dež in končno je čas za kakšno fotografijo Ustavim se in fotknem , doma narejen trikolesnik, ki jih je v tem delu Irana polno. Zanimiva reč, definitivno homologirana in brezhibna Trżnica se odvija kar na cesti, od ovc naprej Cesta naju vodi čez prelepo zeleno pokraino, sam ji rečem Iranska Toscana! cestna podlaga pa 50 odtenkov sive Peljeva se mimo prelepega jezera Urmia, turkizne barve. Vidim neko cestico, ki vodi k jezeru in takoj zavijem z glavne poti. Te pobegi iz začrtane rute so me že skoraj stali glave v Rusiji. Nikoli ne naredim iste napake samo enkrat ali dvakrat, ampak petkrat šeskrat, da se res prepričam No skratka uspe mi narediti fotko ali dve, ko za las pobegneva pesom, ki čuvajo ovce. saj bi napisal šarplanincem, toda to so bili bolj neki Iranski goniči Spet bi bil skor ob jajca Ovc pa na cesti še naprej kot listja jeseni .... Jezero je ogromno in nas spremlja kar nekaj časa ali pa je več ločenih , ne vem . Prvo sem mislil iti na mejni prehod Saray Kapikoy, ker pa nisem dobil 100% informacije, nisem riskiral in sem potegnil na Serow. Do tu vse lepo in prav, razen, da sem padel na 3 radarske kontrole, 40km pred mejo so bili naflikani na 5km Živjo zdravo in vozi naprej. Na tripu padel na vsaj 7 radarskih kontrol in vedno enako, pohvalno za njih, malo manj za mene Jbg nisem ponosen na prekrške Doma se bom moral prizemljit, če nočem bankrotirat, vozim že kot avtohtoni Iranec, zdaj Kurd Končno se privlečeva na Iransko Turško mejo fak katera ciganija, samo blato, ne veš kdo pije kdo plača Tukaj uporabim lokalca, ki jih je tu polno in ponujajo svoje usluge pomoči pri prehodu meje. Dam mu 30 tomanov to je cca 9€ on zadovoljen, jaz pa še bolj. S tem denarjem potem podkupuje ostale, nekaj ostane njemu, Texas vam rečem. Hodiva od okenca do okenca , poka mi film pregledujejo mi prtljago. Aaaaaa a veste, kako je na takšni furi, vsak kotiček premišljeno zapolnjen in zložen, potem ti pa vse razfukajo Fak kak sem bil jezen, vratno žilo bi mu pregriznu. Samo se smehljam , kot , da imam prst v šupku, tak na kislo , v meni vre!!! Ko že mislim, konec je , mi en gud baj, drugi spet stop in spet preverjanje pasportov Končno se rešim, po dveh urah debilov okrog mene. Uf, kak so mi zjebali dan in tajming, pedri jedni. Se opravičujem a pišem še v afektu Tak ti to je, ko pastir, ki je prej natepaval ovce pride v pisarno, poleg mu pa napopajo še poblastila.....samo še preklinjam. V Iran sem padel , kot meteorit proti danes. Ok Iran je za mano in kot destinacijo za trip, ga kljub vsem pederskim uradnikom toplo priporočam. Če si frilender bi lahko večino poti prespal zastonj, prav tako jedel , a sva bolj človeka, ki ceniva svoj mir. Policaji te ustavljajo bolj zaradi firbca. Kaznuje nobeden, samo opozori. Ljudje so sladkorček in na koncu fašeš diabetis in ti gre že počasi vse na jetra. Adijo Iran, videla in doživela sva veliko lepega, je pa tu tudi grenak priokus, dolgih izčrpajočih etap. Drugače pač ne moreva videti teh prelepih dežel, čakal pa na penzijo ne bom, ker me bo pri mojih neumnostih prej pokosila teta s koso Pojdite dokler se shizofrenemu Trumphu ne odtrga totalno Ko pridema na turško stran si mislim , zmagala sva. Jess kurac, spet morenje s prtljago, pa kaj sem delal v Iranu, pa sto štempljev in papirčkov , pogovorov s policaji, preverjanja in za na koncu sem moral, motor zapeljat v objekt z x-žarki, sam sem čakal zunaj. To sem doživel prvič v svoji moto karieri, tudi Rusi me niso tako morili, pa sem prebijal mejo Belorusija - Rusija se mi zdi 7 ur. Pizda, kot da izgledam , tajni agent, fakof vse skupaj, te države na končnico an me nekaj časa ne zanimajo več, letos definitivno več ne Ko končno prebijeva te pastirje vidim pred sabo samo hotel s savno , papico in mrzu per oujeee, tu v Kurdistanu je spet dovoljeno vse, ženske s popki in deci s pirom A to je bil spet račun brez krčmarja . Na Turški strani vlada navidezno vojno stanje, barikade, oklepniki in kontrole na 10km, vsaj 100km po meji. Spet odpirat kovčke(k sreči niso tečnarili z brskanjem po prtljagi)celo s psom so prišli vohat, če imam kaj nedovoljenega. Še pes se je stran obrnil od posranih gat. Spet preklinjam , kot star pijanec, res mi je dosti. Cesta pa od dvopasovnice, do razkopanih odsekov z blatom, da sem spet lovil to ladjo po celi cesti. Spremljajo naju prelepi pogledi na naravo in prečiva do zdaj najvišji prelaz, zelo blizu Triglava. Pot je spet potekala na visokih nadmorskih višinah , obdanih z zasneženimi gorami in 5 stopinjami pa tja do 13. Ni neke vročine Naporni dve zaporedni etapi. malomalo pred Vanom še prelep pogled na Grad. In končno jezero Van..... Ko končno prispeva v Van , natankam in ugotovim kak me je pastir nategnil namesto ovce. Imel sem namreč 90evrov v Iranskem denarju, nisem pa vedel koliko je Turška lira, interneta pa na meji , no go Jbg , sem pa s vapom zastonj opral motor, mene in Vesno, saj sva bila blatna do ušes Zapeljeva se do jezera v prvi spodobni hotel s SPA. Pojeva in greva v savno in hamam. Po terapiji pa končno terapija peeeer , po 16dneh v Iranu... Jutri off motorja, samo ogled jezera, okolice in razvajanje utrujenega teleščka P.S. Pred hotelom party, zunaj cca 8-9 stopinj, oni v kratkih rokavih, midva v vidstoperjih spet sva črne ovce LpS&V

Čista jeba.

Danes smo zaključili za letos. Sladkih in sončnih 120 km Zbiranje in dogovor kam se gre Vozili smo po notranjosti Istre in obiskali Motovun Kratka pavza za napolnit želodčke in nato ob vračanju še obilco smeha Pogled na dolino reke Mirne Še zadnji letošnji pit-stop na Vikiju Kičasto.... za letos, od mene bo to vse. Želim vam srečnih varnih kilometrov v prihajajočem letu 2019. SREČNO

Ce se jih je ze res tolk nabral v Celju sm mogu tut jest en krogc odpelat.... sicer ne v Celju ampak v jodlariji. LEpih 100km

Evo pa sem zložu skupaj po pol leta. @BIF hvala za želje in oprosti za izbris tvojega posta ,saj sem želel , da se potopis prvo konča i9n potem dalje. Tako , zdej je zaključen in od tu naprej lahko komentirate sprašujete , zajebavata itd 😜 Men je bil trip lep in naporen , a splačalo se je vsak kilometrček . Lp

PA SE JE ZAČELO 2019

Pa smo še eno Plominko odpeljali. Ni slabo za 26.12.

Letos ne grem več ....🙄

Vesna Saj vem zaostajam par dni a prej nisem zmogla. 🙄 Iz jezera Van do doma 💕 Zbudiva se v lepo sončno jutro, vesela se podava novim dogodivščinam naproti. Na poti naju ujame le nekaj plohic drugače pa za spremembo vroče. Midva pa oblečena kot dva kočevska medveda 😀😂🐻🐻 Okoli naju prelepa narava, ustavljava, slikava... fajn je. Postaja res prevroče, ja nič slečt se bo treba.. Joj kako je fajn, ko se ne omejuješ več z ruto in če kažeš preveč kože v kratki majcki. Kera svoboda. Sanja se nam ne kaj imamo....in naj tako tudi ostane. Naprej dirkamo kako pa drugače 😂😂😜 Vmes mal dežja načeloma pa z vremenom kar fajn čez prideva. Vsaj enkrat. Je kar pasalo glede na prejšne dni in napovedi. Lačen si čist drugačen... to vsi poznamo za Sergeja pa to velja še posebej 😀 Za povrh pade na radar... jah pozabu je, da nisva več v Iranu 😂😂😂dobi papircek.. kaj bo z njim bomo še videli. .no da o prevoženih rdečih semaforjih ne pišem 🙊🙈 Na poti se dobimo s pogumnim parom, ki vsak na svojem motorju potujeta v te čudovite kraje. Moje spoštovane dami za pogum. Vi se čudite meni... hvala, ampak jaz se klanjam njej. Vmes mal express hrane 🍔🍟 😂😂 in že greva dalje. Voziva, voziva sonček zaide z njim temperatura... že se oblačiva. Počasi naju ujame utrujenost. Cilj nama je, da greva mimo Istanbula, kar nama tudi uspe. Crknena en bolj kot drugi poiščeva spanje...sredi dneva 😂😂🛏🛏Jaz umrem takoj za nekaj ur in zbudim se lačna kot volk. Pojeva zadnje konzerve rib na tem potovanju, ki jih voziva ves čas zraven in arašide. Jbg za dušo privezat je, to je pa tudi vse. Ostale konzerve pa kasneje podeliva s obcestnimi psi. 😉 midva jih imava za nekaj časa dost. Arasidi so še iz irana. Povem vam tako so okusni da se ne da opisat. So sicer manjši a tako okusni.. no kakor vsa njihova hrana. In zaradi tega bi še šla v Iran. Pot nadaljujeva in pred Bulgarsko mejo spet jeva. Še zadnja "tropik" hrana. Madonca tale zadeva se je ravno odprla in so za nju zakurblali celo kuhinjo. Privoščiva si piščančja nabodalca in pomfri in seveda Coca cola ki je na potovanju must bi. 😉 U miru pojeva in počasi proti meji. Tam stojimo.... čakamo da začnejo delat... težave z terminali in smena. Kaj češ so bol na izzi. Kolona je skoz daljša in narod počasi popizdi. Začnejo trobit in trobit, face si mislim... jaz ne bi 😕. Midva se zabavava z enimi mladimi Bulgari.. vse teme predelamo, še en kosovčan se nam pridruži. Skratka čas hitrr mine in se imamo fajn. Joj pa kolk komarjev je bilo... celo potovanje jih ni bilo tolk. Končno začnejo delat, hitro gre... vsaj to... In gasa dalje proti domu. Pa se voziva in voziva, 😇 men je fajn ko motor začne opletat. Sergej zadevo umiri... naprej pa že veste. 😬😬🙈🙊. In začela se je akcija reševanja kmeta in kmetice. Jao meni. Ob tem se še enkrat zavedam kako je svet majhen, kako so prijatelji pomembni v življenju vsakogar. Neverjetno kako hitro se je sredi noči vse odvilo. Bratje Srbi naju pričakujejo, midva pa lepo počasi proti njim. Res ne vem komu vsem se lahko zahvaliva da sva ok. 🙏 Fantje naju nahranijo, ...napijejo... in ponudijo spanje. Jaz spet takoj umrem samo da vidim posteljo. 😏🤔 Drugi dan se guma zamenja in spet v sedlu. Vesela ko radio si misliva eh pa teh 700-800km za šalo. No je bilo kar naporno. Vsega se je nabralo, predvsem pa utrujenosti. Ustavljava, da tankava motor, midva kaj spijeva kaj pojeva in dalje. Na zadnji postojanki srečava še popotnike, ki so za praznike raziskovali Grčijo. Na hitro pokramljamo itak pa se tipkamo na družabnih omrežjih. 😉 Še zadnja meja in končno doma na rodni zemlji. Ker se peljeva ravno mimo se ustaviva še pri mamici, da ji skočim v objem. Neprecenljivo. Hvala Sergej 😘😘💕 Pred nama še 80 km. Vesela a utrujena. Priznam bili so najtežji in najradostnejši km. Motor peljeva direktno na temeljito čiščenje, da gre kasneje lep na servis. Objamem ga, se mu zahvalim, da naju je zopet varno pripeljal do doma, da je zdržal vse napore in ..... vse lepote daljnega sveta. Obljubim mu nove amortizerje in vse zglobe ki jih rabi. In zašepetam mu, da ostane z nama do konca 💕💖🏍💖💕 Vam povem, taprav star norc je, ki uživa z nama v svetu. In končno je dobil ime Speedy 😘😜 In še nekaj podelim z vami.. imela sva lepo vreme do zadnjega prevoženega km. Ulilo se je ko sva se ulegla v posteljo.

Pa smo se tudi mi malo zapeljali (z obema) in odprli sezono.

Bosnia Rally - Bolj Grand Enduro Light Nekje, ko zmanjka sledi na tleh

Človeku kar na jok potegne, ko se spomni "UKROČENA DIVJINA" telih časov...:

jou jou dami siten je ko driska briše vse čeprav brez efekta , snecer versysa u zvezde kuje in druge znamke zaničuje, če kmet pa borut se ne morta grut pa loonly sta glih kontra, skalarju za nas se jebe , ostali smo pa bl k ne legendee jouu joou

Mejčken' nostalgije... Trije meseci v času, ko je šel socializem končno rakom žvižgat! Losali smo se sistema v katerem legalno še motorja nisi mogel kupit & padel je berlinski zid. Čas, ko so za mano vohljali udbovci, kdo sem in kaj počnem v deželi Down Under, a kljub vsemu - en kup bogatih doživetij, katerih mi tut tardeči niso mogli vzeti..... Aja. Pa tut Rossita še ni bilo. - Kilometrov pa tako nikol' ne štejem...

. ... Vtisi iz študentskega športnega dneva ... eni svoj status študenta dokazujejo z indeksom, jest pa z mopedom