Leaderboard

Že enajst let sva skupaj......bila je to ljubezen na prvi pogled ..... v dobrem in slabem........in še danes sva skupaj! Ne, nisem zgrešil portala Vikend se je naredil lep in v soboto popoldne je padla odločitev! Že leta so minila, kar sem nazadnje kampiral z motorjem in ker je tako naneslo, da sem bil to sobota sam in brez obveznosti, sem si rekel, zakaj pa ne....in sva šla z mojim starim dobrim prijateljem, ki sem ga omenil v uvodu....o mojem modrem RT-ju govorim, da ne bo pomote Ta pot je bila posebna tudi za njega, ker mu je do novega mejnika na števcu manjkalo še manj kot 500km. Že zdavnaj bi ga dosegel, a priznam, da sem mojega starega prijatelja zadnji dve leti malo zapostavil ....malo ga je izrinil XR....kot sem včeraj ugotovil, neupravičeno! Šotor in ostala krama je bila spakirana....v glavi je bil nastavljen "laganini touring mode"...smer Pula......štart Seveda ob obali in obvezni postanek na ovinku nad Plominom... Potem pa malo v notranjost in že sva bila v prečudovitem starem delu Vodnjana... Skromni domek sva postavila v kampu Brioni...velik motor, velika parcela Skromni domek se je izkazal in spal sem odlično..... vsekakor bova tole morala ponoviti....še letos! Seveda, zjutraj zajtrk in jutranja kavica, ki bi še mrtvega obudila....ne, ni bila tako slaba, ampak tako dobra Ob odhodu narediva še selfi.....danes bo padla okrogla cifra in se spodobi, da je selfi kot se šika Nekaj serpentin sva si zaželela in že sva bila zgoraj....Učka! Ker sva se na Učko dvignila iz obale, sva se spustila na drugo stran proti notranjosti....še malo....še malo in evo ga Moj prijatelj je obrnil 300.000 km na svojem števcu...čestitam! Pred enajstimi leti, ko sva se spoznala, si jih imel dobrih 40.000km....veliko asfalta je odbrzelo pod nama, še več bencina je steklo skozi tvoje šobe....tudi zaletela sva se skupaj (ne po najini krivdi) in preživela oba! Si zadava nov cilj? 400.000? Seveda, dajva....enkrat bo tudi ta številka na tvojem števcu Še Mi2.... Ob tej priliki želiva vsem motoristom srečno vožnjo! Lp.

13.6.2022 Kijev (UA) Lahkih nognaokrog😇 Dobro jutro ljudje. Spal nisem 42h in odspal celih 8h. Ja še v spanju se bojim, da bom kaj zamudil😂 Vstanem si oči pomanem in na zajtrk. Nisem si ga naročil v sobo😂 grem v mesto, sem v strogem centru. Spet je mesto živo👌 Namreč včeraj sem vam pozabil napisat, da imajo po 21h nekakšno policijsko uro. Lahko se prosto gibaš a vse je zaprto, vsi lokali itd Je pa tak pri meni, vse moram probat sam, podobno kot k rečeš de je bog v nebesih vsi verjamejo...k pa rečeš de je barva frišna more pa vsak probat če je res...😂 Uf zajtrk je bil res obilen💪 včeraj sem zamudil večerjo, ker sem hepan pisal post, namesto da bi šel na večerjo. Škodilo ne bo mal posta. Če kdo potrebuje six pack sam naj gre z mano na trip😂 Garantiram izgubo telesne teže! Tako v centru pijem kavico, ko se mimo pripelje motorist. Beseda dve in že smo na ti. Kaj to v moji google angleščini pomeni ne vem, ker ne govorim prav niti časov kaj šele sklanjatev. Primer moje angleščine: Jaz spat, jaz lačen, jaz potrebujem gorivo, jaz se zgubil😂 In preživim povsod v svetu do zdaj💪 Skratka dogovorimo se za srečanje, saj smo se na Zavodu Belih Angelov dogovorili za donacijo v materialni obliki, no bolj podpora našim bratom po vonju bencina. Ne podpiram politike, vedno pa bom ljudi, ki trpijo zaradi nje, pa naj bodo to Afganistanci ali kdorkoli drug. 😇 Ne spremljam tu politike a so me na recepciji poučili kje je hotelsko zaklonišče😳v primeru raketiranja. A se kaj novega dogaja🤔 Ob 15h po tukajšnjem času pride do mene predsednik kluba Ducati-UA. Alex. Prvo sem kar mal slino pogoltnil, urejen v poslovni obleki in na Ducati nejkedu😁 Debatirava na splošno in meriva qrce😉 Seveda imam jaz večjega. 😂 Moja pravi, da ko jo vprašajo koliko sem visok jim odgovori 210cm s tičem vred😂😂 Ker je problem z gorivom motor ostaja v štali, pripravljen za štart. Ko smo ravno pri gorivu : Eno vprašanje za vse ženske prijatljice. A ve tudi 'otresete' pištolo za tankat na bencinski ali imamo samo mi tipi to že 'prirojeno'? 🤔😁 Pokliče taxi in ga tudi plača v obe smeri. 👌 V redu dec, bejbi fejs toda odločen sogovornik z jasnimi načeli, odvetnik. Odpeljem se do sedeža Ducati-UA, kjer predam donacijo predsedniku in direktorju. Vse poteka sproščeno v dobri vibri. Zagotovi mi, da bodo stvari kot štumfi, kroksi, majice itd prišle v prave roke. Povem mu še o našem zavodu BA, izmenjava si kontakte, dava roke in vsak na svojo stran. Evo delovanje BA se širi preko mej EU💪😁 Ooo da ne pozabim, dobil še članstvo v Ducati club UA, izročili so mi kartico, ki to potrjuje in še nekaj malih darilc👌 Če bo kdo potreboval pomoč tu v UA in sploh da vozi Ducati, naj me kontaktira, dobi kontakt. Ko se vozim nazaj gremo mimo telekomunikacijskega stolpa RTV in stavbe ki so ga raketirali baje 14 dni pred mojim prihodom. Umrlo je nekaj ljudi. 😪 Vse kar je v Kijevu porušeno so telekomunikacije in stavbe povezane z vojaško infrastrukturo. Civilni objekti so nedotaknjeni. Veste un filing, da si naredil nekaj dobrega, men je top. Edino receptorka mi gre na ku... no raje na živce, antipatičen sem ji. Ja niso vse ženske iste, enim se dopadem, ene pa sploh nimajo okusa😂 Grem v mesto na sprehod, še več tankovskih ovir, bunkerju. Zanimivo je videt kako se prepletajo vojne ovire z normalnim življenjem v mestu. Na neki točki na tankovsko oviro nalimam emblem Belih Angelov, naj jih čuvajo😇 vsi smo angeli na nek način. VID_66700625_170756_323.mp4 In še delujoči oklepnik, taman za našo Ljubljano😂 sploh na parkiriščih... Nekaj normalnega pojem, saj so mi vse McDonald's zaprli😂 V trgovini nabavim vodo in nujne zalihe. Plasticna vrecka, naj bi potrebovala 500let, da razpade...🤔 "Men razpade, ze 50m od stacune...😂 Ura je večerna in grem v hotel, privoščim si kopel in zlijem dan v besedo in sliko, ki jo ta dih berete in vidite😏 In tako kot pri nas v Sloveniji tudi tu vsakih 60 sekund mine minuta😁 Tabrihtni boste vedeli kaj želim povedat. Vmes osrečim še brezdomca, vidi se mu težko življenje na obrazu a toplo srce, vsedem se poleg njega, mal poklepetava, sej oba ne razumema kaj govoriva a kako malo je treba da razveseliš človeka, stisk roke, cigarete sem mu kupil in dal par evrov. Oba sva se dobro počutila. Na tej točki se danes posljavljam, jutri imam nabit urnik😂 Misel dneva ki mi pride mim vsakič ko sem na tripu: "Ni vsak dan lep, toda v vsakem dnevu je nekaj lepega..." ❤️ Kmet vas ma rad😘

15.6.2022 Kijev (UA) - Odessa(UA) Cca 600km Dobro jutro si rečem, vstani dan se ne bo zjebal sam😁 To vam je isto kot : "Ko rano rani, rano zajebe." Spakiram in na izzy proti morju, dost mi je hotelske banje. Receptorka, ja tista zoprna 😁me danes ob slovesu prijazno opozori naj se v Odessi ne kopam😳 Po moje je bila vesela, ker odhajam. Mala debelušna, pregovorim jo za selfi😂 V hotelu so zaposlene samo ženske in v večini lokalov, ker so dece imobilizirali v vojsko. Meni se zdi, da sem že napisal pa vseno. Namreč morske mine so nastavljene vse do 15m pred obalo, govorim turistično obalo pred hoteli. Vlada je izdala odlok o prepovedi kopanja a tega ne upoštevajo zato je preden sem šel v UA enega od zagriženih kopalcev odneslo v luft😔 Predvčerajšnim še drugega😳 Jaz se ne bom kopal, vsaj v morju ne. Sem hotel na dopust k Milena Kneževič v Paklenico pa je mela vse polno, zato zavijem v Odesso😂 Ko se vozim po UA me ima večina za pogumnega. No nekateri za neumnega. Veste kaj je pravi pogum? Ko poizkusiš prdnit, ko imaš drisko😂 Dan je lep, sončen, taprav za rajdat. Med vožnjo se igram z navigacijo. Ker imam čas in kratek tranzit, vmes med glavnimi cestami izbiram bljižnice, makedam, ozke poti to kar mi paše. UA je podobna Vojvodini, prostrana polja pšenice in koruze tu si najdem obvoze in včasih tudi okol riti v žep😂 Med tranziti pogosto razmišljam o svojem življenju, kako rešit kak problem, ki me tare, koga kam v PM poslat in koga iz tam potegnit ven😁 Ko pridem domov to realiziram in tako bo tudi tokrat😎 Proti Odessi mi je šlo zlo na knap z gorivom. Peljem cca 100kmh da varčujem, nizki obrati in lagano. 200km pred obalo pa spet najdem gorivo, juhuhu vse nafilam do plafona. 100kmh😂a se hecate, ožeži miško😂 160kmh. Po poti najdem nekdanjo podružnico srbske Zastave🤪 Kaka pištola al pa fičo bi prav prišla🤪 50km pred obalo pa se začne pravi teror s cestnimi blokadami policije in vojske. Od vprašanj zakaj grem v Odesso pa do kam pol, kje sem bil itd Dokumenti, odpirat prtljago 😵 Tok so me znervirali, da ko me je na zadnji blokadi v mesto vprašal zakaj v Odesso, sem mu rekel rest in peace... samo dokumente mi je dal nazaj in se nasmejal😁 Fotografirat te zasede, strogo odsvetujem, ko me je videl sem moral izbrisat fotko, čist nervozni in podrobni pregled mene in prtljage... 😳 V mestu pa spet borba za gorivo. V kantah imam še 20l a v tanku samo še hlapi. Par fotk Odesse... Po 2h končno najdem bencin a poglej ga zlomka tu pa je limit 10l. Ker imam UA sim kartico in na voljo podatke mu v google prevajalnik napišem da plačam dvojno... Me pogleda z iskrivimi očmi in pravi: "Naredi še en krog in pridi spet sem po novih 10l. Tak naredim in mu v žep stisnem 10€. On vesel, jaz vesel in pripravljen, če se slučajno situacija spremeni, da samo potegnem nazaj na celino. 💪 Na vsaki pumpi pa hranim potepuške psičke. V Iranu sem jim zmetal vse konzerve rib, ko sem se vračal proti Turčiji😁 Ne morem si pomagat, zelo rad imam živali, bolj kot ljudi. 😔 Najdem spet en poceni hotelčič, pa si privoščim za moj prihajajoči rojstni dan. Vsako leto se počastim z enim moto tripom po moje, ki ni za vse ampak samo za mene. Takrat izbiram nenavadne destinacije, največkrat takšne, ki jih velika večina ne želi, men so pa top. Ja vem, že mama mi je rekla, da sem specialen😂 Skratka hotel je luda kuča, od delfinov... VID_20220615_173617.mp4 VID_20220615_175111.mp4 savn... , fitnesa... bazena na strehi pa do.....vsega👌 VID_20220615_172331.mp4 Vse sem si privoščil na obali pa veliko ploskal. Ne ni nobenega benda... komarji so😁 Tu v mestu se ne čuti vojno stanje, čeprav so ruske ladje pred vrati Odesse in blokirajo veliko industrijsko pristanišče. Ljudje so sproščeni, res pa je, da se v morju ne kopajo, zaradi prej omenjenega. Skratka po vsem stresu z gorivom, vojaki itd sem kot v milnem mehurčku. Čist na off😎 Danes sem vzel na izzy tranzit cca 600km a sem vseno utrujen. Grem v savno, đakuzi... ... mal božam delfine in srkam Đeka. Ja tudi to je moj motorizem ne samo sadomazo😂 Danes v tem vzdušju zaključujem dan. Jutri pa na ogled Odessinih znamenitosti. Špilam turista😁 Od zdej naprej se premaknem samo toliko, da nebi kdo slučajno, mislil, da sem mrtev😂 Motor imam parkiran pred vrati resorta😎👍z vsemi kantami gor😂prou ne paše v fotko😂😂 Nasvet dneva: Če hočete, da vas spremlja sreča v letu 2022 mi nakažite 100€. Ne prekinjajte te verige sreče😂 Kmet vas ma rad❤️ Rock hard, ride free all day, all night😁 VID_20220615_171224.mp4

Danes nič pretresljivega. Odločimo se za daljšo pot preko hribovja in naredimo skoraj 500km na višini od 1400 do 2600m in temperaturi od 27 do 37 stopinj. Iranci so nori na vodo in kjer je le luža in nekaj zelenja, je že avto parkiran in tepih na tleh. Če pa je potok ali reka, pa je vse polno. Ko se tako vozimo po hribih, nas prehiti avto in začne mahati da se mu približamo. Zapelje skrajno desno, jaz vozim poleg, iztegne roko z vrečko grozdja in češenj, kar tako med vožnjo. 👍 Ko primem, zatrobi, pozdravi in gre svojo pot. Se ustavimo v prvi senci, da pojemo dobljeno sadje, se takoj ustavi 5 avtomobilov in vsi bi se slikali z nami. Toliko selfijev v življenju še nisem naredil. Kasneje nas ponovno prehiti en avto in maha da se ustavimo. Pride zraven in nas povabi domov, kar zaradi časovne stiske hvaležno zavrnemo. Pred večerom pridemo v Isfahan, za katerega pravijo, da je najlepše iransko mesto. Je zelo živo, polno ljudi vsepovsod in precej bolj urejeno kot predhodni Shiraz. Zvečer se še sprehodimo do znamenitega mostu Khaju čez reko Zayanderud. 😁

18-19.6.2022 Odessa(UA) - Litija(SLO) Cca 2300 km Ko sem se vrnil domov sem bil tako fakdap, da pišem post danes😎 Tekst je malo krajši🤪 in če ga boste želeli prebrati, svetujem tudi ogled krajših video posnetkov da boste razumeli kaj sem spacal skupaj🤪 Dobro jutro bajkerji. 💪 Prišel je čas, da se poslovim od Ukrajine. Danes je bilo ponoči mirno je pa začelo pokati zgodaj zjutraj iz avtomata oz. večih avtomatov. Vrjetno so se igrali otroci🤪 V miru ob zvokih klavirja pojem zajtrk. Orenk se napokam, po poti bom bolj na đanku, kavi in energijskih pijačah. VID_20220618_081336.mp4 Jutro je oblačno, sonce, dež, kot da tudi vremenu ni prav da grem😁 Prebrali ste moje poste in videli stanje v mestih,ki sem jih obiskal. Ne verjamite ameriškemu stroju propagande v katerega spadajo tudi naši razprševalci dreka (mediji) 🤮 Laž na laž pri ovcah ustvari resnico. Vojna je, to je dejstvo. Toda v regijah Donbas in Lugansk, kjer so Ukrajinci iztrebljevali rusko prebivalstvo.... Vi vrjamete, da je drobna državica, pa čeprav ena večjih v EU kriva za krizo v svetu.... 🤔 Ni, vse je igra globalistov in za vsem stoji striček Sam😠 Nisem ne lev ne desen, samo razmišljam s svojim piskrom. Spodaj delim razmišljanje s katerim se popolnoma strinjam: Amerika se bo proti Rusiji borila do zadnjega Ukrajinca. 100 dni. 100 dni ali pa morda že malo čez, traja rusko - ukrajinska vojna. V tem času so evropski hlapci, ki Američanom ližejo riti že vse od konca druge svetovne vojne, storili praktično vse, kar so jim naročili ameriški šefi. Ruskim športnikom so prepovedali nastope na domala vseh večjih tekmovanjih. Prepovedali prodajo ruskih sadik. Operne hiše širom Evrope, so prepovedale Čajkovskega, mnoge knjižnice so s svojih polic umaknile knjige Tolstoja, Dostojevskega in ostale ruske velikane književnosti. Glede na to, da so Rusi izumili balet, bi veljalo razmisliti o tem, da se balet do nadaljnjega v Evropi ukine. Jebemtiš, a se nisem dobro spomnil. Ampak priznati morate, da gre za povsem logične ukrepe, kajne? Ker, če je kdo kriv za rusko ukrajinski konflikt v letu 2022, potem so to zagotovo ruski skladatelji, pisci, umetniki, ki so mrtvi že 100 let ali več. Tu ni nobenega dvoma. Me pa pomirja misel, da Evropa tovrstne ukrepe izvede vsakič, ko je to potrebno. Recimo... ko so Američani napadli Vietnam, pa Somalijo, pa Libijo, pa Irak, pa Jemen, pa Sirijo, pa Avganistan itd., so evropski politični liderji vsakič skočili v zrak. Ter ameriškim športnikom prepovedali nastope na olimpijskih igrah. V knjižnicah umaknili knjige ameriških avtorjev. Od Twaina, Kinga, do Bukowskega. Prepovedali prodajo ameriških sadik. Aja, sorry. Niso tega storili. Eee, se opravičujem. Tiskarski škrat je bil. Hipokrizija pač. Dvojna merila. Evropa Rusom nabija sankcije, ker jih mora. A glej ga zlomka. Dogaja se diametralno nasprotje tistega, kar je gospoda v Bruslju in Washingtonu želela. Rusija postaja vedno močnejša, Evropa vedno šibkejša. Za ruskega medveda so vse te sankcije in ukrepi le praske, ki si jih zaliže še isti dan. Ste opazili, da naši mainstream mediji vedno manj poročajo o dogajanju tam gor? Izgube ukrajinske vojske so enormne. Dobivajo supermoderno orožje, ki ga ne znajo uporabljati, na drugi strani jim zmanjkuje streliva, ljudi, poveljniškega kadra in morale. Rusija pa drži v rokah že petino ukrajinskega ozemlja. Pa ne gre za neko žepno državico. Ukrajina je po površini največja evropska država. Seveda bo zdaj kdo skočil v luft. In vpil, da zagovarjam žrtve, nasilje, vojno, diktatorja in trpljenje nedolžnih ljudi. Ne. Ne zagovarjam. Do nasilja imam ničelno toleranco. Zame je bilo nasilje že to, da smo otrokom natikali nagobčnike oziroma maske na obraz in jim porivali palčke v nos. Ker je šlo za zdravje, a veste. Virus z 0,15% smrtnostjo nam je vsem v pogubo. Seveda, seveda. Kljub temu pa razumem Ruse. Popolnoma jih razumem. Če se kavboji ne bi vtikali v to zgodbo, bi bil problem najverjetneje že rešen. Tako pa že več kot tri mesece poslušam nebuloze ljudi, ki trdijo, da je vsega Rusija kriva. Očitno tudi tega, da se je toaletni papir podražil za 50% in je že brisanje riti postalo luksuz. Ameriški pizdunčki se iz zgodovine niso naučili popolnoma ničesar. Ker, če bi se, bi vedeli da se Rusije ne da premagat. Nepremagljiva je. Bi znala Napoleon in Hitler povedat kaj o tem. A sta oba že lep čas pokojna. Oprostite za vložek o politiki a tudi to kroji usodo nam motoristom😔 Ampak če ne povem tisto kar mislim zbolim😁 Kdor se ni boril sam proti sebi ne ve kaj je borba. Veliko bolje je imeti umazana usta in povedati kar ti leži na duši, kot imeti umazano srce in izgledati kot svetnik... Ker pa je dejstvo da so meduze brez možganov preživele že 650 milionov let, daje možnost veliko ljudem😇 In že sedim na motorju. 👌 V teh dneh me je osebje hotela povsem sprejelo. Zaradi motorja pred vhodom so vsi vedeli kdo sem. Povsod so me sprejeli in gostili z nasmeškom in izredno prijaznostjo. Včeraj sem hitri servis opravil kar pred vhodom v hotel. Še za pit so mi vmes prinesli in vsi izrekali srečno na poti💪😁 In že rajdam proti Krpatom in Orbanu🤪 A veste tisto ko odtipkaš navigacijo pa ti pokaže 26h in 35min 😂 Jbg ko ti ostane še 3-5h, no to so najbolj jebene ure🤮 Da si priseben poješ, kričiš, se pogovarjaš sam s seboj, se pravi s strokovnjakom😂 in nalivaš vase kavo in redbulle😁 Na koncu zgledaš kot đanki na speedu😂 Včasih se mi zdi... ... da to več ni trip... ... ampak test vzdržljivosti😁 Plan je bil kratek postanek v Budimpešti, kjer se bi dobila z dobrim frendom. A z njim se kaj dogovoriti je misija nemogoče, vedno pride nekaj vmes, pa recimo, da mu tokrat res vrjamem😉 Maš možnost ljudi sprejeti takšne kot so, al pa jih odjebati. Spremeniti jih ne moreš😇 Je bil pa ta prijatelj eden redkih, ki mi je ponudil roko in pomagal, da se dvignem. ❤️ to pri meni šteje... 💪 Nalimam še emblemZavoda Belih Angelov na znak, ki označuje konec Odesse. Naj jih čuvajo in jim prinesejo mir😇 ljudje niso krivi za odločitve, ki jih sprejemajo podkupljeni politiki. Ravnice ki jim ni konca, polja žita ki jim ni konca in jaz, ki me bo vsak čas konc od ravnic😁 Na vsak način sem vam hotel pokazati vojaške blokade, zato se od preverjanja pasuša odpeljem 200m naprej in poslikam. Včasih sem res hepan😔in rinem nos tam kjer ni treba. Čez 50km spet blokada, izločijo me, prav s prstom pokaže na mene in me umaknejo iz prometa😳sem že vedel😓... Vzamejo mi oba founa in garmin. Dve uri sem sedel zastražen v provizori bunkerju kao policijska postaja😂 brez vode brez vsega, tudi lulat nisem smel. Iz mene je tekel švic pa ne od vročine... 😓 Saj veste kako je ko ne veš kaj bojo s teboj, že po defoltu sem proti UA politiki in to večkrat jasno izrazim na družbenih omrežjih, ni težko to najti, če se te lotijo... Končno pride policaj mrkega obraza in mi da moj foun nazaj in svojega mi porine pred nos in pravi govori! Na drugi strani pa angleško govoreči strog glas. Kdaj sem prišel v UA, kje sem bil, kam bom šel itd Vse odgovorim,pouči me, da je strogo prepovedano slikanje blokad in pristanišča v Odessi. Se spomnite videa na strehi hotela, ko sem vam pokazal industrijsko pristanišče.... Ni ga več, kot še nekaj fotk ne vejo pa da so na fb😁🖕 Glas se poslovi in me opozori da bom nadzorovan do izstopa iz UA. Pa si mislim, pajade ravno z mano se boste ukvarjali😁 Po cca 100km na naslednji bencinski ko tankam k meni prideta iz Toyote land cruiser dva civila, ki se predstavljata kot vladna človeka. 😳 Spet od kje, kam, naj jim dam viber, watsap itd... Tudi slučajno se nisem upal ugovarjati, vzela sta mi tudi imej founa, fotografirala, indetifikacijsko številko motorja, ter potni list. No tu pa sem dojel, da stvar le ni tako nedolžna. Vse dam, potem mi kaže slike iz Buče.... Ne bom komentiral, rusi brez glav itd in me opazuje kako bom reagiral😓 Res model psihopat, potem mi pa še utruja kako so jim dali po p.... 😳 Ni mi prijetno, ko se vsedem na motor tiščim kolikor se da... Morem reči, da komaj čakam da pridem čez mejo😐 Sem še globoko na UA ozemlju. Telefon izklopim, za vsak slučaj. Upam da čez mejo pridem brez zapletov. Čes čas se pomirim in spet ustavim za kako fotko. Povsod ostanki bivše SSSR, kipi, obeležja in podobno.. Še vedno pa imam grenak priokus. Ko spraznim tank nalivanje na bencinski po Ukrajinsko😎 VID_20220618_114052.mp4 Če sem prej med vožnjo tuhtal vse živo, zdaj sam kako čim prej iz UA in mimo vojnih postojak. Par 100km pred mejo spet najdem gorivo juhuhu, res da sem bil v koloni cca 1h sam sem ok 💪 Kante polne, tank polen gas in dolge luč😎 VID_20220618_125323.mp4 Pred mano ovinki, končno, saj sem kupil celo gumo in ne samo sredino😂 Še par koristnih informacij : 1€ je 38 grivnu. Ko se umakneš in gre kdo mimo, oz. ko ga prehitiš se ti umaknejo, pozdraviš jih z vsemi štirimi smerniki. Isto če je radar te opozorijo z vsemi štirimi smerniki. Ne blendajo, kot mi. Pri nas šoferjih v EU daš levi in desni smernik, tu vse štiri. Cestnin nimajo, prav tako ne vinjet in bencina😁 Nafta pa je na vsaki bencinski pumpi, z njo ni problema. Po poti srečam dva UA mlada pubeca na Jawah, ustavim in mal popričamo, mladi obvladajo angleščino. Nato 200km zatem srečam Pavla UA bajkerja na hudemu čoperju. 👌 Spet se ustaviva in debatirava. Pravi da je bil lani pri nas v državah bivše juge. Je iz Harkova in pove da je porušenih več ulic in se je z ženo odselil v Livov. Izmenjava si foune in obljubiva, da se snideva spet, ko bo to sranje mim💪 Oba z kantami za bencin🤪 pravi to je realnost zdaj v UA. Pravim mu da pri nas rastejo cene goriva, da ga bomo sicer imeli samo natankat ga bo bolj težko zaradi financ. Se mi zdi, da bojo sedaj punce, ki čakajo princa na belem konju prišle na svoj račun😂 Opozori me na policijsko uro, ki se baje začne ob 23h😳 Vedel sem za njo že iz Kijeva in Odesse kjer nisem smel imeti po 21 tudi luči prižgane,toda se s tem nisem obremenjeval. Cele Krpate sem prevozil ponoči mimo postojank pa me nobeden ni moril, bomo videli za domov. Mal se še pohecava dava roke in gas naprej,vsak v svojo smer. Čisto sem že pozabil na sranje danes a ko se bližam meji postajam tesnoben😔 Dobro so me napsihirali. Ko te imajo enkrat v sistemu.. 🤔 Bomo videli so rekli slepi. Moje ime mi tud ni ravno v pomoč, hvala mami🤪 Spet sem hepan iskal neke potke, da nisem na glavni cesti v izogib neprijetnim preverjanjem na vojaških blokadah. Sem pa tako zabluzil, da tud garmin ne najde poti. 😂 Neka nova cesta v izgradnji😂 VID_20220618_205457.mp4 Vse skupaj je pa še lepše saj sem nalil iz kant zadnji benz in zadnjo kapljico olja. VID_20220618_210710.mp4 VID_20220618_210746.mp4 Namreč stara dama se je je uscala, mastne imam hlače in agregat je celi lepo konzerviran za 100 let😂 Čudnega ni nič, saj sem jo tiščal na pas mater... Stara je že in evo... Inkontinenca😂 VID_20220618_212700.mp4 Drugače sem bolj kolerik kot ne. Ko pa pridejo resne težave, takrat mi zalaufa vseh 16 ventilov v piskru. Takrat sem umirjen in taktičen Poizkušal se bom privlečti do prve pumpe, kje je to nimam pojma, saj se je navigaciji zmešalo😂 Ker sem električar kroži o nas mit, da se električarji in device zmotijo samo enkrat. Jaz sem ta mit večkrat ovrgel😎 Večkrat se zmotim in pri meni se žice delijo... "sigurno je ta" in "jebem ti mater" 😂 Po občutku mislim da sem eno 100km pred mejo z Orbanom. Če je občutek pravi bo vse ok, imam še za 300km bencina💪 Sonce je zašlo jaz pa še nisem prečil Krpatov 🤔 Uf dobro sem zabluzil, ko sem usposobil navigacijo sem še skoraj 300km od meje😓 Zelo na tesno bo šlo😵 Po 15h pridem na začetek Krpatov, podstrešje več ne dela optimalno🤪 po cca 1300km.. VID_20220618_232617.mp4 Še slabih 1000km in sem doma😁 Noč je jasna in zelo mrzla tu gori. Prste na roki komaj premikam😔 VID_20220618_234219.mp4 Do meje imam še kar nekaj kilometrov govorim o meji Ukrajina-Madžarska. Sem že mal načet,meglen in utrujen a še vedno dokaj zbran. Vsrat sem se šel kar ob cesto😎 Jbg motorizem😁 Na mejo Lužanka pridem ob 2:30 zjutraj. Cmok v grlu in tako se je začelo. Vzeli so mi dokumente in prišli po foun. Ker sem kar sem sem potem našel blizu Krpatov isto postojanko kot jo imajo drugje in jo posnel ampak na drug foun, ki sem ga skril med prtljago😁🖕 Vi boste mene jebali. VID_20220618_213159.mp4 Ma mene ko razpizdijo, nočem niti tako, kot jaz hočem, kaj šele tako, kot hočejo oni😂 Čakam cca 45 min ko mi vrnejo dokumente in foun in gas k Orbanu💪 Na Madžarski meji prosim prijazne carinike za 5 l bencina. Dobil😳 kje so ga zvlekli ne vem, saj sem na mejo prišel z rezervo in z njo prevozil že 50km...v tanku so bili hlapi. Za las je šlo. Res ne vemo kakšen luksuz imamo v EU a delajo skorumpiranu politiki v Bruslju z našimi vred vse, da temu več ne bo tako😔 Do prve pumpe sem imel 25 km. Ko parkiram, natankam in se napokam hot dogov stres in napetost mineta s tem pa nastopi huda utrujenost. Ne vem če sem že kdaj bil tako vesel AC kot tokrat. 💪 VID_20220619_044711.mp4 Še kava in redbull in gasa proti Igorju Vengustu, pri katerem bo ostal motor, saj se je nabralo kar nekaj felerjev. Potreben je servis. Vmes na makedamu sem se prevrnil na mestu, ko sem urejal navigaciji😂 jbg povem vam vse, ni me sram,zato sem zvil nosilec izpuha in na terenu mi izpuh brusi zadnjo nihajko. Ročka za plin je začela štekati na makedamu, vrjetno prah, ki ga imam tudi med zobmi, kar hrusta😂 Odvijačil se je nosilec desnega kovčka in izgubil sem kanto za bencin. Agregat je spustl olje, sem gledal a ne vidim kje, saj je vse od olja. Šus plata pa vibrira kot dildo, uničili so se gumjasti distančniki. Crknil je novi scotoiler ali pa se je zamašila samo dovodna cevkica, nisem se ukvarjal s tem... In zategnit je potrebno križe, ki so se premaknili, ko sem ponoči nabasal eno luknjo malo večjo, krmilo sem zravnal, ko sem kolo naštimal na kamen in ročno poravnal, da sta kolo in krmilo v centru. Ja nisem ravno nežen s tehniko. Zelo lepo vzdržujem svoje motorje a tudi zahtevam od njih😁 100km pred Budimpešto se budi dan, sonce vzhaja😎 In Slovenijaaaaa jeeeee, uspelo mi je💪 V Slovenske Konjice pridem ob 11h in parkiram, padem iz motorja, Igor pa že z Đekom v roki in na mizi domače dobrote👌😁 Dobro je imeti takšnega mehanika, samo še čakam, da me vpraša koliko naj mi plača, ker mi je lahko poservisiral motor😂😂😂 Tudi Karmen me pozna, da sem mesni človek in mi s seboj prinese narezane klobase, špeh❤️ki sem jih še celo pot mlel. Pojemo, še mal podebatiramo in domov. Po poti Karmen obljubim, da danes ne bo spala in res ni, smrčal sem celo noč😂 nisem najbolje spal, preveč utrujen😔 V UA sem sploh slabo spal, izgleda da umira še zadnji talent, ki sem ga imel😁 Tudi zaspal sem težko, sovražim, ko se uležem in si začnem postavljati vprašanja... Kaj če poči, kam se bom skril in na to še odgovarjam🤪 Pa nisi na kvizu p... ti materine neumna, spi v postelji si😁 Ob 18h sem zaprl oke in jih odprl zdaj, ko vam pišem report. 😎 Po 27 urah in slabih 2300km se stara dama ustavi, jaz pa tudi💪 Ja je bila kar avantura tale Ukrajina👌 A kakor danes gledam objave se mi zdi, da sem še vedno v UA, nekje ni nafte, nekje bencina. Pa imamo "svobodo" 🖕 V slabih 8 dneh se je nabralo dobri 5000km in tako je to sezono za mano že slabih 15kkm pa se še dobro ni začela💙 Evo tok od mene, zdaj boste pa imeli spet mir pred mano😂 To sem jaz😎: SOME BIKERS NEVER REALIZE HOW ANTI-SOCIAL THEY ARE UNTIL THERE'S A PANDEMIC... AND THEIR LIFE DOESN'T REALLY CHANGE THAT MUCH and may Rule number 1: Fuck what they think! Kmet vas ma rad💙 Še par fotk iz poti😎

Prevozil TET Črna Gora in Albanija. V Črni Gori srečal skupino SLO Ktm Hard Endurašev, kar precej Poljakov na TETu, na hard odsekih skoraj nikogar, objavim kaj več ko pridem domov v rubriki TET.

Ukrajina 2022 11-12.6.2022 Kočevje(SLO) - Kijev(UA) Cca 2000km Zadnjič sem pogledal na račun in je bilo ravno za rahel sprehod okrog bajte😂se še spomnite? V četrtek pade regres in po tehtnem premisleku sem imel za en izzy izletek. Mogel bi iti že v petek pa sem gospodin videl in čutil par dežnih kapelj. Pomehkužen čist ,vem ja😂 Petek preležim ni lepšega, dopust in si pojem : "ajme kako volim ovaj režim, plata ide a ja ležim😂 Končno se v soboto dvignem, pa še to je zvonil alarm, ko sem sanjal, da ležim na morju, če nebi zvonilo, bi še kak dan ostal🤪dvignem se, ura že 11h. Čist počasi se vsedem na motor in v Bohinjsko Bistrico, ker danes si vzamem vse čist na izzy😇 Pri Viliju poberem donacijo, ki sem jo uredil za Zavod BA, vzamem še nekaj naših rekvizitov in Vili me nahrani, kot vedno❤️ Mal poklepetam z Bojan Oblak(TC) in gas proti mejam, katerim še ne vem, saj mi na eni strani govori angelček ne seri in na drugi hudiček, pejt tam k noben ne gre😂 Ja sej se vidi ne kdo je spet zmagal. Ni teh vrat kjer piše "potegni", da jaz nisem porival😂 Še preden pridem do prve meje že naklepam 450km,pa sem še vedno v Sloveniji😂 Sej sem rekel, čist na izzy sem si vzel. Pred Budimpešto pojem avtohtono Mađarsko pizzo😁 Jedeš peče, sereš peče😂 Kupim še vinjeto in skupaj z gorivom me ostrižejo za 60€😳 Sem šel na garmina gledat, da nisem v Monaku😂 pr men je vse možno. 5km naprej pa kontrola vinjet, a mam srečo🤪 In gas naprej, samo naprej dokler bo šlo... Ja hudiček ni dal mira in znajdem se 200km pred UA mejo. Natankam, 45l, 110€ ja takle mamo če nimaš forintov, barabe😊 Na UA mejo pridem ob 2h ponoči. Oboji me obrnejo od glave do pete, vse kovčke itd.. V tej nervozi se pozabim odpet, ko sestopim iz motorja poči, cariniki se takoj primejo za pištolo jaz pa samo belo gledam in kažem na air bag😂 Vsi se nasmejimo. So prijazni in me opozorijo da do Kijeva ni goriva in da tudi tam lahko po dva dni čakam na bencinski. Čez mejo sem šel kot tanker, 23l v keslu in 22 litrov v kantah😂 Do Kijeva bo, tam se bom pa že znašel🤪 Na cesti sem sam, ni žive duše samo jaz in moja stara dama👍 Cesta na začetku kot Kinder jajček, nikol ne veš kaj dobiš😂 in ponoči je sploh zanimivo... V bistvu UA je ena sama AC😂 Upam, da me vsi droni in ostrostrelci zgrešijo. Je mal grenak priokus vojne oz vojne operacije🤪 Pa da nebi kdo slučajno povedal mojim tastarim kje sem, ker jih boste spravl v grob😂 Dokaj hitro se začne kazat vojno stanje. Provizori bunkerji, vse je na cesti od vej, živali in bencinske brez bencina... Taman razmišljam, ko se vozim mimo tega sranja, da bi bilo dobro, če bi Adam in Eva bila kitajca, saj bi še vedno živeli v raju, ker bi pojedla kačo namesto jabolka😁 Cesta pa res kap na začetku, po parih 100km pa solidna👍 Sem že mal pozabil, ker če štejem še špedicijo sem bil tu zdaj že 5-ič. V Krpate vstopim cca ob 3:30 zjutraj po našem času. Tu pa sem že v drugem pasovnem času in sem uro pred vami🤪 Mrzlo ko pes cca 5 do 8 stopinj in že vlečem zimsko podobleko na sebe. Je blo pa super preko Krpatov, ko sem se ustavil na pavzi so me popikali vsi insekti, ki obstajajo, edino metulj se mi je vsedel na glavo in posral😂 Počasi se dani jaz pa še čist na adrenalinu uuuauu😂 V glavi kup vprašanj, kot ali bom prišel do Kijeva, ali bom tam dobil gorivo, ali bo pokalo ravno ko bom dol itd Ma bz si rečem gremo naprej😁 500km pred Kijevom se pokaže sonce in pšenične planjave. Paše mi, saj je blo v Krpatih zelo mrzlo brr S soncem so tudi jajčka večja😂 Blokade in bunkerji pa vsakih par 10km. Ne pustijo fotografirat, alergija na bliskavico😂 Zadnjih 400km mi je res muka, vsak km se mi vleče kot 100km🤮 A zdej ne grem spat ob 11-ih dopoldne ker nisem nič naredil🤪 Evo mene v Kijevu, ratalo je💪 Veliko bojnih blokad, vse nas preverjajo vsake 10 do 20km.. Kap🤮 Bencina ni, kjer je je pa kilometrska kolona in 2.8€ liter👌 Še mal pa bom pod motorjem spal, da bom imel za gorivo😂 Res sem zjeban. V soboto sem krenil na izzy do Bohinjske Bistrice pol sem se pa po naključju po 2000km in 33 urah na izzy znajdu v Kijevu😂 In ko že misliš da si zmagal iščeš faking sobo, da ima varovan motor... Misija nemogoče za normalen denar v bližini centra, oz mogoče sam podstrešje ni več optimalno funkcioniralo. Po 4h se mi je utrgal in zavijem v Radissonblu in odkartam jebenih 500€ do srede... no tak sem imel že puni qrac vsega. Takoj ko pridem v sobo grem v kopalnico ter takoj pokličem recepcijo, saj da iz pipe teče voda🤔 Ja kaj ste pa pričakovali? Po računu sodeč vsaj pir🤪 Glava po skoraj dveh dneh brez spanca in na adrenalinu nea dela več. 😔 Ko se ob 19h končno zaprem v sobo pa me čaka še vse ostalo. Na kratko... , perem, šišam, brijam, zube vadim😂 Zatem pa še 2uri zlagam dan v besedo in fotografijo. Jutri je nov dan, motor bo v garaži točno tako, kot sem ga parkiral danes😊niti milimetra se ne bo premaknil. Kante za benz pa so z mano v sobi za vsak slučaj, previdnost je mati modrost. Samo naj me kdo grdo pogleda, če se upa, bodo mislili, da je Rus napalm vrgu na hotel😂 Zdej si pa nalijem polno kad vode in uživancija, pride še božiček🤪 Nalijem si še slovenskega Jack Danielsa a ne preveč, da me slučajno ne zbije parkiran avto😇 Grem spat, se oglasim enkrat jutri ko oke odlimam narazen😇 LpKmet "I'm not crazy. My reality is just different from yours."

16.6.2022 Odessa (UA) - lahkih nog naokrog😎 Preden včeraj zaspim si še enega Đekca prvoščim na balkonu ob polni luni😎 Še mal mojega osebnega fačuzija, pojem, uživam😁 VID_20220615_223325.mp4 Grem počivat, ura polnoč. Luč mi še gori, balkonska vrata odprta se zavijem v kovter nakar foun😳 Dvignem, na drugi strani resen moški glas naj takoj ugasnem luč😳, da je tako pravilo zaradi Rusov na morju... Fak, grem na balkon nobene ladje, nobenih Rusov, tud podnevi dokler seže oko nobene ladje, tud kajaka ne. Pouči me o pravilih in če jih nisem prebral khmmm ne znam UA. Kaj vse lula rodi samo para neče😎 Jbg ugasnem da je koza cela in volk sit. Pravi dokaz, da nas je naredil bog še nisem videl. Dokaz, da izhajamo iz majmuna, pa srečam vsak dan😁 Poke in eksplozije daleč stran se sliši, ampak samo ponoči ko se vsi zvoki dneva poležejo. Vojno žarišče, tisto pravo je cca 100km stran. Ne vrjamem, da bi se to slišalo od tam🤔mora biti kje bližje🤔 Jbg, zaspim, Đeki dela👌 Zjutraj se zbudim. Celo tehtnico imam. Na mojih tripih shujšam (daljših) do 12kg💪 Trenutno sem minus 6kg. Stopim na vago, 65 kg na skoraj 190cm. Eh zdej lahko spet vse požrem😂 Še glavnik in fen najdem, nepogrešljivo za mene😂 Na zajtrku spet vauuuu ne bom vam več težil z luksozom ampak vauuu od školjk, rib pa do jajc, skratka vse kar si lahko zamisliš in več. Privoščim si dagnje😋 in jajca, ki so nepogrešljiva na mojem jedilniku že 15 let. Ob zajtrku pa možak na klavirju😇 Huudooo. Ko mi pečejo jajca vprašam zakaj so vse table v prometu, ki označujejo kraje prelimane da se ne vidi mest, niti ulic iz Kijeva do Odesse. Pravi, če pridejo Rusi, da jih tako deziorentirajo🤔 Resno🤔 jaz sem brez navigacije, kot zgubljen v vesolju pa sem prišel do tu. 😂 Še dobro, da sem normalen na svoj poseben način, sploh nimam nobene konkurence😎 Sprašujem še o eksplozijah, ki sem jih slišal v bližini. Pravi da so teden nazaj spustili par raket na mesto in da je bil poškodovan civilni objekt, ter kar nekaj mrtvih😪 Da ni varno in da lahko vsak čas poči. Prosil sem ga če mi to lahko pove v kamero. Pravi da ne, ne sme, ker je zaposlen v hotelu. Tokom dneva bom poizkusil kakšnega nahecat za izjavo, al bom buške dobil al pa izjavo o realnem stanju. Pozabil sem včeraj še napisat zakaj ni fotografij vojaških ček pointov. Zato, ker sem res kmalu buške dobil, ne pustijo, modeli so oboleli, vzeli foun in pred njimi sem moral brisat fotke, pa še podrobni pregled mene in prtljage. Jbg razumljivo za situaciji, včasih mal preveč provociram in izivam srečo. 😔 V sobi si operem cunje, podobleko itd Imam možnost tu dati oprat, a imam mojo srečno podobleko že 15 let in jo ne dam nobenemu v roke. Ja saj sem povedal, da sem malce poseben🤪zaradi tega, ko sem se rodil sem bil tako jezen na svoje starše, da z njimi nisem govoril več kot eno leto🤪 Na balkonu sušim cunje, sam čakam klic iz recepcije😂 V hotelu imajo prav posebno fukiš sobo za kajenje😎 Grem v mesto in na recepciji tupim da bi rad taxi do centra, da se razgledam. Dajo mi svojega šoferja z Mečko 500 SEL😳 ki me vodi po centru. In to za 8€😁 VID_20220616_103234.mp4 Še se vrnem v Odesso garant! Vmes se pogovarjam s svojim šoferjem o tukajšnjem standardu, njegovi plači... Pravi, da ima bruto xxxx. Ti meni neto povej. Bruto je približno tako, kot da meriš dolžino tiča skupaj z hrbtenico😂 Hotel sem pogledat katakombe, ki jih je v Odessi za cca 3000km,si zamišljate koliko je to🤔 Za primerjavo, Rim jih ima za 300km. Ampak to bi zahtevalo kup organizacije, saj niso na delovni čas, odprejo posebej po dogovoru itd Nimam jaz časa celi dan, treba nazaj v fačuzi, savne, med delfinčke... 😂 In jutri proti domu, saj moram zaradi situacije v službi biti v torek na delovnem mestu😵 jbg a letos imam še nekaj planov, toda v septembru, do takrat vam bom dal mir na netu😂 Šetam po parku ko zagledam možaka, ki izstopa, ogovorim ga. Trenutno je na dopustu in je štabni vodnik, ne vem če sem prav razumel ker ne zna angleško, jaz pa sem se pogovarjal z njim po google prevajalniku😁 Model je bil pred 20 leti šampion Ukrajine v bodybuildingu💪 Poguglajte Trojan Volodimer Ivanovič. Narediva selfi😎 Sam še čakam Vitalij Klička😂 Peljejo me po najlepši ulici v Odessi mimo operne hiše ki je bila zgrajena leta 1878. Odesso so zgradili imigranti iz Španije, Francozi, Angleži, veliko je zgradb, ki so jih zgradili Poljski arhitekti. Gremo mimo kipa Taras Shevchenko, ki je poet in pisatelj nacionalnega slovesa. Kličejo ga oče ukrajinskih pisateljev. Rojen 1814. Umrl 1861 Pogledamo monument neznanega vojaka, ki predstavlja WW2. Še ena zanimivost, med WW2 so v Odessi naredili svoj tank, naredili so jih iz kmetijskih traktorjev. Pogledamo najlepšo hišo v mestu, ki jo je zgradil poljski arhitekt Lev Vlodek. Pogledamo dvorišče, notri polno malih trgovinc in pred vhodom talni pokrovi. Hmmm tako izvem da so po katakombah vozili robo do teh trgovin, noro res. In v tem dvorcu poroka, res imam srečo. ❤️ V tem mestu so v Sovjetskem imperiju imeli prvo visoko šolo, kjer je študiral tudi Puškin. Gremo še v muzej na prostem, ki predstavlja staro Odesso. Izvem da so imeli velik problem z vodo in obiščem prvi takratni vodnjak. Dost imam kulture, ostalo googl ve pa glejte. 🤪 Me je hotel peljat se vamo tamo, pa sem rekel vozi Miško v hotel😂 Nisem jaz ravno nek maratonc z umetnimi koleni, vse me boli. Po moto nesrečah, ki sem jih preživel je zame življenje že počasi ROZA... artROZA, nevROZA, skleROZA, osteopoROZA, skratka vse je ROZA🤪 Nekaterim škripa veza, nekaterim postelja, meni pa sklepi🤪 Zdaj izvem zakaj tankam bencin po 2.8,drugače je 1.8€ tu v UA. Tam kjer ga imajo po 1.8 so kilometrske kolone. Jaz pa najdem pumpo kjer ni gužve in natankam, no sej počas bom vse skužil. 😂 Pridem popoldne nazaj v hotel, nekaj vase vržem in urejam fotke, študiram po kateri poti domov in podobno. Kljub vsemu se včasih dolgočasim in sem kak trenutek osamljen in ravno takrat gledam en film k sta se prjatla dobila v gostilni na piru. Solzne oči sem dobil😂 Izkoristim še ponudbo v hotelu, kar je vključeno v ceno in v sobo mižat. Jutri je nov dan. Kar veliko denarja zapravim za svoje tripe pa mi šine misel, da v google napišem, kako preživeti z SLO plačo. Evo ga: "Še vedno išče🤔😂. ' Poigravam se z mislijo, da ostanem še en dan in potem direktiva domov. Spet imam cca 2000km in rad bi bil spočit, da ne bo kakšne neumnosti. Lahko noč, se beremo jutri😇 Nauk dneva: Volk se skrije za grm. Pride mimo lisica. Volk zakikirika. Lisica skoči v grm. Volk jo nategne. Nauk: Če znaš tuje jezike, lahko vsakega nategneš😁 LpKmet💪 Še par fotk iz parka...

Ne bi vedel. Zjutraj smo si šli ogledat slamo jezero Urmia, ki si ga včeraj nismo uspeli. Ponekod je zaradi alg roza barve. Nadaljevali smo v smeri Turčije po zanimivi dolini, lepi za videt, težki za živet. Na meji kaos, velika gužva, polno birokracije, ogromno ljudi, skratka groza. Prispeli smo v mesto Van, kjer imamo v centru rezerviran hotel. Vse lepo in prav, ampak center je skoraj popolnoma zaprt zaradi prihoda turškega predsednika. Tokrat je navigacija delala brez težav, smo ji pa mi zagrenili življenje. Skozi celo mesto je preračunavala, ko smo iskali prevozne ulice, na koncu pa nas je vseeno točno pripeljala. Zaradi obiska je gužva po mestu ogromna, tako da si ne ogledamo niti istoimenskega jezera, ampak se samo sprehodimo po mestu. Danes nas utrujenost daje, saj je za nas današnji dan dolg 25ur in pol.

Danes spet pestro. Težave z navigacijo, ki se ji ne da delat, nas popelje v odročne kraje Kurdistana v bližino meje z Irakom (samo kakšen kilometer stran). Med vožno smo videvali vojašnice in utrdbe, pa nismo vedeli zakaj, šele v hotelu smo na mapi videli kje smo se vozili. Najprej nas je zapeljala preko 2200m prelaza s cesto, ki bi ji težko rekel asfaltirana. Orientacija po tablah tu ni mogoča, ker v teh krajih je vse v perzijščini. Še tisti ki so v latinici, se dosti krat drugače imenujejo, kot jih mi poznamo, na primer Urmia je na vseh tablah napisana kot Orumiyeh, seveda to sem spoznal šele ko smo prišli v mesto. Tako da smo malo po zemljevidu, malo po GPS-ju iskali večje kraje in tako prišli na cilj. Kraji so revni, sama narava pa je fantastična. Prebivalstvo večino kmečkih opravil opravlja še vedno ročno, kosijo, grabijo, okopavajo,… Tako da kljub težavam in večjim zaostankom, je bil fantastičen dan. Saj pravim, če se izgubim pa več vidim, če le ni stiske s časom. Zato smo bolj pozno prišli v zadnje Iransko mesto, v katerem bomo prespali – Urmia. Zvečer smo se malo sprehodili po mestnem bazarju, ki je spet kot labirint »tunelov«.

Zbudim se v vetrovno, mrzlo deževno jutro😔 Imam s seboj tudi dežnik, obvezna oprema. Ravno sem preko maila izvedel, da so mi podaljšali dopust😁👌 Plane tripa sem pojačal💪 Jutri grem... naj ostane do jutri skrivnost😏 Zmenjen sem z brivcem pri katerem sem bil ko sem se vračal iz Uzbekistana... Moram se obrit saj grem jutri na dokaj rizično regijo, da me ne zamenjajo za kakšnega borca 😂 Vmes zajtrk v neki turški restavraciji, top baklavo imajo, pojem kar dve in se vračam v hotel mimo fitnessa tam pa napis. "Ti zmoreš več!" Vrnil sem se v restavracijo in ruknil še dve baklavi😂 Ko pridem k brivcu zunaj v koritih raste trava, ganđa po kmečko😁 Lepo me popedenajo in spet sem ko nov. Zdej tak lep gladek, nobene sivine, uf upam, da mi ne ustavi šolski avtobus al pa da bom moral z osebno na pir😂 Grem v muzej vojaške zgodovine in na ogled parka ter kipa matere Ukrajine. Do kipa nisem prišel, samo od daleč, ker je zaradi trenutne situacije prepovedano,saj je to je njihov nacionalni ponos in se bojijo sabotaže. In v tem ko se sprehajam in igram turista začnejo tulit sirene za napad... prvi trenutek pomislim, faaak in gledam v katero luknjo naj se skrijem😳 Gledam okrog, ljudje ne trzajo, mal si odahnem in prvega ki zna angleško vprašam kaj dogaja... Kakor sem razumel letijo rusi in radar jih je zaznal zato sprožijo opozorilo pred morebitnim napadom.... spet samo faaaak... faaak... faaak In nadaljuje, da je to pogosto a da se ne zgodi nič khmmm 😵 Moram priznat, da sem srce čutil v gatah za trenutek, prvič odkar sem tu. So far so gut, naj me čuvajo angeli še naprej. V muzeju pa razstava vojne, ki poteka. Čevlji umrlih vojakov😪 Njihove uniforme z imeni vred ter dokumenti. Ni dobr filing, čutiš v zraku... Zdej pa nekaj kar me je sezulo😳 Vedno tiščim betico kamor ni treba. Vprašam jih kje se skrijejo, ko je napad. Sirene so mi dale mislit🤔 Samo mene odpelje receptorka v njihovo zaklonišče.... Fotografije povejo vse😔 Mogoče me boste imeli za paranoičnega ampak nisem ravno bojazljiv toda odkar sem se prijavil v hotel in kamorkoli grem v Kijevu imam občutek, da videvam vedno iste obraze cirka 4-5 ljudi😳 🤔 Ne vem mogoče je samo v moji betici, pustimo stat. Ko preveč mislim me boli glava, rajši vozim😁 Mladina v muzeju, pohvalno, toda kar je v Ukrajini moda mi v Kočevju nosimo okrog bajte in na vrtu😁 Od tu pa po nov foun in njihovo sim kartico, ne sprašujte😂 Očitno sem hudo sexi-življenje me non stop jebe. Prav razmišljam, če si življenje prižge čik, ko me pojebe😂 Dost imam za danes stresa, moram pripravit in pregledat motor. Si uštimat navigaciji in jutri novim zmagam naprej💪 Misel dneva: Išči priložnost ne varnost. Čoln je v pristanišču varen a dno mu bo počasi zgnilo😏

Uf, danes je pa bil naporen dan. Na recepciji smo prosili za vodiča po Yazdu in so nam ga ponudili za 80€, kar se nam je zdelo preveč. Pa smo se odpravili sami, šli s taksistom ki tekoče govori perziščino in nič drugega, kljub temu je bil zelo prijazen in nas vozil okoli več kot dogovorjeno in nam razlagal, z rokami in nogami seveda, za prej dogovorjeno ceno. 😃 Ko nas pripelje na trg pred Amir Chakhmaq nas najde Amir, profesionalni vodič in nam ponudi celodnevno vodenje za 30€ in smo začeli. S taksijem in peš nas je popeljal cez celi Yazd na ogled vse znanih in dosti neznanih lokacij, vključno s točkami za slikanje na strehah privatnih hiš. Sredi dneva si ogledamo najbolj znani park Dolat Abad garden, ki pa je zaradi vzdrževanja brez vode v bazenu (dolžina 207m), ki seveda bo napoljnjen jutri, ker ga še čistijo. Pa pride moški, ki se pozna z našim vodičem in pove da je "cheef of maintenance" in pove, da lahko pohitijo in napolnejo do 16 ure. Nato se "cheef" odpravi do delvcev, ki so naenkrat začeli hiteti in nam je zagotovil, da lahko ponovno obiščemo park, brez ponovneg plačila. Mi smo se medtem odpravili na kosilo v restavracijo, ki nam jo je Amir priporočil in ga povabili zraven. Po okusnem in obilnem kosilu (2.500.000 rialov po osebi in lahko poješ in popiješ kolikor hočeš in kar hočeš) prišli ponovno v park, ki pa je bil že poln vode. Zvečer nas popelje še na streho trgovine s tepihi na nočno slikanje mesta. Začeli smo ob 9:30 in končali ob 21 uri in pri tem parkrat prevozili mesto in prehodili blizu 20 km. Zato imena in kraje ki smo jih obiskali ne bom pisal, ker jih je bilo preveč. Še izbor slik je težak, ker ji je bilo ogromno. Hvala Amirju in če pride kdo v Yazd, ga toplo priporočam. Samo kot opomba, cena vseh taksijev skupaj ni presegla 5€.

Pozabil sem omenit (pohvalit), da smo pred dvema dnevoma zabeležili 10.000 km poti. 😁 Tokrat smo šli iz hribov v še višje hribe in sicer v Žabljak v Črni gori. Smo nekaj čez 1400m nad morjem in je kar hladno, tako da zvečer rokavi niso odveč. Sama pot ni bila huda, razen takoj po meji, kjer so Črnogorci kar zaprli cesto in sicer tako, da so kombi parkirali počez. Pride eden od delavcev in pravi da prehod ni možen, lahko pa po strmem makadamu nadaljujemo. Seveda ni nič označeno, sicer pa, saj vse poti vodijo v … Naredili smo še eno dobro delo, vsaj upamo. Pri hiši je iz gnezda padla mlada vrana, ki je imela zanko zvezano na nogi. Zanka se je že zajedala v nogo, pa smo ji jo previdno odstranili in izpustili. Kmalu je prišla njena mama in počasi odskakljala stran.

Nam ne more biti dolgčas. Smo v mestu z 2 mio. prebivalcev in GPS nam ponovno ne najde poti. Mesto je polno prometa in enosmernih ulic, tako da je »izhod« na pamet mission impossible, pa še temperatura je nad 35 stopinj. Poskusim poiskati točko na izhodni avtocesti, da nas vsaj iz mesta zapelje in tudi je. Ko smo izven mesta, ponovno nastavim na današnji cilj in GPS samo preračunava in preračunava in nič ne vodi. Saj ko si enkrat na avtocesti ne moreš zgrešit a ne, ja seveda… Tako se vozimo po AC in pridemo do velikega krožišča, ki ima samo 2 izhoda. Eden je za v smer iz katere smo prišli (za nasprotni promet) in drugi bi moral biti naš. Ta pot nas pripelje v staro vasico s hiškami iz blata in slame, nikjer nikogar, pravzaprav sta bili 2 ženski, ampak one itak ne bi nič vedele. Na koncu vasi se še cesta konča, pa se GPS čudežno prebudi in pravi samo naprej. Tako nas vodi kakih 7 kilometrov po labirintu prašnih makadamskih cestic na glavno cesto. Počasi se vzpnemo preko prelaza na planoto na višini okoli 2400m kjer je temperatura znosnih 31 stopinj in močan bočni veter, na koncu se pa spustimo v Khorram Abad – današnji cilj, kjer je 38 stopinj. Pridemo pred edini hotel, ki smo si ga izbrali, pa je zaseden. Takoj gremo iskat naslednjega, ki je… hmm… ja za 13€ kaj bi lahko bilo. No ja, ima klimo in posteljo… V mesto pridemo pozni, ker smo že štartali pozno – zjutraj si še ogledovali Isfahan, zato smo se samo sprehodili po parkih okoli jezera. Zvečer je mesto zelo živo z ogromno ljudmi po parkih. Še ena opomba. V teh zahodnih krajih nihče ne govori ali razume angleško. Vse je samo v rokah, ali v v google prevajalniku.

Še en razburljiv dan je za nami. Po 16 dneh in skoraj 5400km pridemo v Shiraz, najbolj oddaljeno točko tokratnega potovanja, na dan enega največjih praznikov, ko je vse zaprto, samo da mi tega še ne vemo. Že prejšnji večer nam prijatelj in domačin iz Isfahana (naslednja postojanka) sporoči, da je mesto polno (zaradi že včeraj omenjenih praznikov), da ni uspel najti nobene sobe in bo poskusil naslednji dan. Dober začetek…. V teh krajih je najpomembnejša znamenitost Persepolis, starodavna prestolnica Perzijskega cesarstva, ki ga je porušil Aleksander veliki na svojem pohodu na vzhod in je oddaljen dobrih 50 km od Shiraza. Ko prispemo tam … presenečenje … ZAPRTO. Pred vhodom se je poleg nas zbrala še množica kakih 1000 Iranskih turistov željnih ogleda, ki so začeli protestirat in plezat čez ograje. Ker jih varnostniki niso več obvladali, so se odločili da Persepolis odprejo brez plačila vstopnine, ker blagajnikov pač ni bilo. Tako smo si ga na srečo lahko ogledali. Ob našem odhodu pa so blagajniki že bili na delovnem mestu. Ogledali smo si, od daleč, tudi grobnice ahemenidskih kraljev. Po prihodu v hotel, dobim sporočilo od prijatelja, da je uspel najti samo sobo v lux. hotelu »king suite« za skromnih 100€ na noč. Vprašam v našem hotelu za dan več, da prestavimo prihod v naslednjo destinacijo za en dan, pa ni na razpolago. Zvečer dobim sporočilo, da je uspel rezervirati v hostlu za 27€, Ogledamo si še grobnico Hafeza, največjega Iranskega poeta in mošejo Shah Cheragh, zelo velika mošeja z dvema trgoma. Pa pravijo da je dopust da se znebiš stresa.

Ker že nekaj časa prebiram MS, sam pa vsebinsko morda ne prispevam toliko kot ostali, se mi zdi prav, da tokrat podam nekaj svojih podoživljanj s fotkami iz mojega zadnjega potovanja: TET Montenegro in Albanija - Solo Motorcycling Camping Moto: Tenere 700, Mitas 07+ Dakar Oprema: Kriega vreče zadaj, spredaj + velika 50 l za kemping opremo, Kriega nahrbtnik 3 litre vode, Kriega nosilec vode 2 x 1 l Ja, vsega preveč, od kilogramov do opreme. Osebno opremo sem zminiziral, pri kempingu pa nisem imel kaj dosti izbire; alpinistični ultra lahek šotor, spalka puh zimska do -18, stolček Helios, kuhalnik in posoda, dve rezervni zračnici + pajser, nož in ostale taborniške malenkosti. Za TET pravijo, 1 cilinder, vse ostalo je preveč. Dejstvo pa je, da vsi vozimo pretežke motorje, kar je bilo razvidno tudi na TET trasi, kjer je bilo še največ Tenerejk, kot da bo postala tenerejka GS v svojem segmentu. Vendar, 900 km tranzita z dvemi cilindri je čisti lukus napram 1 cilindrašem. Ob koncu TET-a se je to, da sem izgubil nekaj fun faktorja pri vožnji s tem, ko sem vlačil 50kg opreme izkazalo za zelo dober kompromis, saj sem doživel moto Adventer potovanje v pravem pomenu in vsem njegovem čaru; ko sem se sam zjutraj po nevitni noči in 6 stopinjah zbudil v prelepo sončno jutro sredi najlepše narave v gorah, ko sem zvečer poslušal glasove narave in si pripravil minimalistično večerjo, ko nisem bil online niti na telefonu niti na wifi, skratka res prava avantura se začne, ko ugotoviš da je manj več. Je pa tako, če zares voziš TET traso, je spalka in šotor skoraj obvezna, saj se zelo hitro lahko zgodi, da katerega dela ni mogoče prevoziti in obtičiš kje zgoraj v noč. Dejstvo je, da v solo vožnji na TET-u ne moreš voziti v takšnem tempu, kot bi lahko v skupini, ampak je važna samodisciplina v kontrolirani vožnji z enakomernim zmernim tempom, zaradi velike obtežitve motorja z opremo sem skoraj ves čas offroada na motorju stal ter pazil da se nisem s preveliko brzino zaletaval v skale. Aja, pa še pajser sem med potovanjem izgubil, tako da si nisem želel privoščiti gumi defekta. Tranzit: Peručko Jezero: Kapitanovo Jezero Ktm skupina iz LJ, srečanje na Kapitanovem jezeru.

Ja, ker tam je res težko iti v napačno smer, sploh če prihajaš po AC iz Trenta in želiš nadaljevati proti Meranu Tisti, ki se je spomnil te rožice in takega izvoza... Sicer Italijanom je precej logično vse skupaj Meni je bilo to lažje odpeljati pred množično uporabo gpsov, ker je zdaj rožica vedno zabasana takih, ki po njej krožijo in je zato otežena menjava pasov 😆 Si me pa nasmejal s tem Lahko si ponosen nase, če se ne motim, si v prvo vse pravilno odpeljal. Še Zumo (ki ima po mojem mnenju zelo natančen gps), v tej rožici izgubi orientacijo. Sicer s tvoje slike ni dovolj jasno videti zapletenosti tega krožišča: Da ne bom OT - vse Friûl ♥️ Zaradi miniranja naravne galerije nad Ampezzom bo cesta še kar nekaj časa zaprta. Iz druge smeri pod prelazom Pura pa semafor v dolžini 11min+ Izvir v centru vasi Prelaz Cason di Lanza končno porihtan

Danes smo si vzeli čas za pohajanje po Durmitorju in okolici. V teh krajih je kar hladno, od 20 do 25 stopinj, ponoči pa okoli 10. Kar prijetna temperatura, ki pa ne bo trajala dolgo, ker že jutri gremo naprej in bo verjetno precej topleje. Za razliko od prejšnjih let, je že sedaj veliko turistov, precej je motoristov, predvsem Poljakov in Čehov, ter nekaj Italijanov, Nemcev in Slovencev.

Opravili smo daljši transfer, dobro čez 500km in prišli v Evropo, oz. kar v EU. Današnji postanek je v mestu Plovdiv v Bolgariji. V mestu smo bili že pred leti, pa zaradi poznega prihoda si ga nismo uspeli kaj dosti pogledat. Tokrat imamo kakšno uro več, pa še hotel je v bližini centra. Je zelo lepo in urejeno mesto, z ostanki Rimskega imperija v samem centru.

Četrtek je bil plan. Pa dež gre. Pa v petek štart ob 3:30. Tole odvoženo Pranje pa sem do Plitvic zdržal brez kondoma Čakanje na prevoz. Ploče Lepo mirno Tukaj pa edin fibrca pomaga GSu, da se tle lahk zrine. Cilindri weg. Korčula Pa na drugo stran. Vela luka Povrh Korčule pa pista. Odličen asfalt, nič prometa, odlični ovinki. Pa nisem zdržal firbca. Na koncu zaključil tle Za domov pa nekaj burje, kar prazna Jadranka. Letos bil 2x prisiljen naokoli. 1317 km odličnih-mojih.👌

Začelo se je že zjutraj. Najprej se odpravimo iz mesta, ki je na pol zaprto, nato gremo napumpat gume, ker je tlak nekoliko padel. Na črpalki nastavim na 3bar in psss… in ok, pa gremo. Takoj zasveti alarm – prazna guma. Počasi do naslednje pumpe, ki k sreči ni bila daleč in tokrat je napolnil v redu. Pot je na začetku bila super, vozili smo se okoli jezera Van, tudi temperatura je bila odlična nekje med 22 in 24 stopinjami. Z oddaljevanjem od jezera začne rasti temperatura, ki kar hitro doseže 38 stopinj. Razlika z »Iransko« enako temperaturo je v tem, da je tu v zraku več vlage in s tem občutek vročine precej večji. Počasi se približamo današnjem cilju, to je mesto Diyarbakir, kjer nam prav v vstopu v mesto preneha delovati GPS – ne najde satelitov. Zapeljemo na parkirišče bolnice, kjer je k sreči senca in klop, da poskusim z resetom naprave. Nič. Ne najde satelitov. Poskusim na telefonu poiskati našo lokacijo, da se nekako orientiramo, pa nič. Tudi na telefonu ne deluje. Izpad GPS sistema. Rezerviran imamo hotel v starem delu mesta, blizu vhoda na vzhodni strani. Na mapi izgleda enostavno, na vhodu v mesto prva levo in takoj desno – enostavno. Ko pridemo v mesto, je polno ulic in seveda prva levo je enosmerna. Ulice v starem delu so precej ozke in večina enosmerne, tako da se kar vrtimo naokoli. Počasi se spet pojavi GPS, ki sicer deluje nekoliko z zakasnitvijo, ampak vsaj vidimo v katero smer moramo. Na koncu se ustavim na taxi placu in prašam za hotel, ki je bil 30m stran v eni ozki ulici. Smo pa v starem delu, tako da naredimo lep sprehod med starimi hišami in mestnim obzidjem.

Zjutraj nas naprej razveseli brat, ki pove, da sem dobil priporočeno pismo iz Italije. Seveda gre »za voščilnico« iz lanskih Dolomitov. Če plačam v 5 dnevih 140, v 60 dnevih 190, kasneje pa nekaj čez 400 eur. Danes smo šli na »walk tour« po Isfahanu, ki je polno zelenja, parkov in večina sprehajalnih poti je v senci velikih dreves. Ogledali smo si Naqsh-e Jahan, drugi največji trg na svetu, številne parke in stare mostove, ki so znamenitost tega mesta. Sem preveč utrujen od hoje, tako da naj slike več povejo. 😴

Pa smo prešli iz ugodnih 20-24 stopinj v 30+. Takoj ko smo prešli v BIH se je temperatura počasi dvigovala, se povzpela do 35 stopinj in šele ob morju se je »ohladilo« na 32. Pot nas je vodila po stranskih, ozkih poteh nekje bogu za hrbtom, tako da smo na meji prebudili najprej Črnogorskega policaja in nato še Bosanskega. 😁 Po vsej tej poti od Nikšića (ČG) do Gackega (BiH), ki je cca. 60 km smo srečali samo en avto. Zapeljali smo, za nas prvič, tudi na Bosansko avtocesto in to kar 8 kilometrov. Prišli v Makarsko, ki je naša večletna postojanka in nas je pozitivno presenetila. Je precej bolj urejena, čista, brez nekega kiča in predvsem polna turistov. 👍

Via delle malghe, izhodišče v Sauris di Sopra, Italija. Vse strmine so asfaltirane ali betonirane, nakloni pa hudi, po 30%. Včasih misliš, da se boš postavil na glavo, v izteku te pa pričaka še ozka 180 serpentina. Vmes so makadami, bolj podobni kamnolomu. Je pa uspelo tud GSu

Od Srede do Nedelje...

Vožnja čez Bolgarijo je zelo dolgočasna, saj gre skoraj povsem za ravnico. Še najbolj zanimiva so polja, ker sončnice cvetijo. Pri Sofiji se nebo potemni in prične deževati. Oblečemo dežne obleke in gasa. Naliv se premika pred nami, tako da je cesta polna vode, mi pa dobimo samo kakšno kapljo. Kmalu se nebo odpre in posije sonce, se ogreje in seveda hitro zakuhamo v dežjakih. Mi na prvo črpalko, slačenje dežjakov in naprej. Malo pred mejo pa močan naliv z jasnega neba, ki traja nekih 5 kilometrov, kar pa je dovolj, da smo premočeni do kože. Na meji gužva, oz. delajo počasi, sonce sije in dokler pridemo skozi smo praktično že suhi. Za prehod izgubimo par minut, pravzaprav dobro uro, hkrati pridobimo 1 uro zaradi novega časovnega pasu, tako da izgube praktično ni. Današnje mesto je, sedaj že naše tradicionalno v teh koncih, Niška banja. Imajo dobro restavracijo in po treh tednih piščanca in riža, naročimo 2x čevape, pomfri in šopsko. Znani so po tem, da so porcije velike, namreč ena je 400g mesa in mi naročimo dve. Na koncu pride natakar in pravi »auuu, svaka vam čast., zaista nisam verovao« 😁 Odlični so bili.

bolj malo sem online ampak vseeno vsem lep pozdrav iz TET Monte Negro in Albanija

Danes se ni dogajalo kaj dosti, naredili smo servis na motorju, pa še dež nam jo je zagodel, tako da nismo niti po mestu kaj dosti hodili. Zato bom opisal kako je potekal prehod meje iz Irana v Turčijo. Pridemo na mejo, kjer je že kolona vozil v dveh vrstah, zelo na tesno skupaj, da ja se ne bi kdo vrinil. Polno ljudi, dosti kričanja in vse to že pred železnimi vrati za izstop iz Irana. Iranski mejni prehod je med dvema železnima ograjama, med katere spuščajo samo omejeno število vozil naenkrat. Pred ograjo je večje število kontejnerjev, za katere nimaš pojma čemu služijo, saj nihče ne govori angleško. Pristopita mulca kakih 10 in 12 let in mahata naj pridem naprej po nasprotnem pasu (tu itak ne rešiš nič brez »zastopnika«) in grem. Potem starejši začne razlagat, itak v iranščini - perzijščini, tako da ne razumem, pa pristopi moški, predvidevam njihov oče, ki razlaga »tax. benzin« (ko greš iz Irana plačaš davek na gorivo ki je v rezervoarju). Za plačilo sprejemajo samo Riale, ki jih več nimamo. «No problem« dam eure in on plača s kartico zame. Gre na neoznačeno okence, plača in dobi dva potrdila. Naprej nadaljujemo z otroci. Odprejo se železna vrata in ta starejši pravi »mister go, go, » in se nastavi pred avto, da se lahko vrinem. Ko smo znotraj ograje, gremo do enega kontejnerja, (ni omembe vredno, da so vsi itak neoznačeni in da nihče ne govori drugega kot Perzijščino), ter dobimo podpise na oba potrdila. Potem gremo do drugega kontejnerja na drugi strani, da podpiše CDP (carnet du passage), potem čez ograjo ven, da ožigosa vse dokumente, se vrnemo med ograde in spet čez cesto, preplezamo spet dve ograji in pridemo do policista, ki pregleda vise, jih odvzame in potne liste preda naprej. Čez par minut vrne potne liste in gremo spet čez dve ograji na drugo stran da na CDP-ju odtrže njihov izvod. Ko še to opravi, mulc reče »finish«, vzame 20 eur in gre. Pridemo do policaja, ta gleda potne liste in »no stamp mister«. Nato reče »visa stamp« in pokaže s prstom na kontejner, fak. Vize so mi že pobrali. Grem spet čez dve ograji k policistu in začnem razlagat »no stamp, visa you« pa gleda kot tele, jaz pa vedno bolj na obratih. Prideta dva druga posrednika, »brez njih itak ne greš zlahka preko« in me vlečeta ven in spet čez dve ograji, spet na prehod k policistu ki me je zavrnil in mu začneta razlagat (predvidevam da poznata tista dva otroka, ker sta vedela kaj se dogaja). Policist mi pobere potna lista in se vrne za pet minut in reče »sorry go« in po dobri uri smo preko. Na turški strani (tudi turška meja z Iranom ni podobna z mejo med Turčijo in Bolgarijo, kjer so prijazni, hitri in govorijo angleško). Najprej pride carinik in odpre vse kovčke in v enem najde paket, zavit v papir, prelepljen z lepilnim trakom. Že ko sem ga dobil, sem si mislil, če to na carini vidijo, bodo vse prebrskali. In seveda se je zgodilo ravno to. Takoj s prstom kaj je to. Open mu rečem, pa spet kaj je to, pa primem paketek, mu ga izročim in rečem open. Ves vesel trga, trga in notri so spominki, ki jih je prodajalec zavil v časopisni papir. Carinik pa go, in zamahne z roko. Pridem do policajev in policistka gleda dokumente vozila, obrača, skenira, kliče po telefonu, da sodelavcu, pa spet obrača in reče nekako v stilu »no sigurta in Turkye« Razumem da so težave z zavarovanjem vozila, pa jo prosim za dokumente, a ona samo maha »no sigurta« in kaže na Iransko stran. Nekako poberem zeleno karto, pregledam in najdem znak »TR« in ji pokažem. Spet gleda, obrača, pokaže sodelavcu, spet obrača in reče OK. Potem preda potni list sodelavcu (samo moj, ker Tomislava mora preko mejnega prehoda za pešce). Ta ga obrača, zvija, praska, išče iztrgane liste, spet praska, zvija, kakih 5 minut in nato štempl in ok. Enostavno, a ne? Za v Iran pa je bilo malo enostavneje in precej dražje. Tako gresta 2 uri naokoli pa še 1,5 ure za menjavo časovnega pasu. Danes samo slike iz hotela.

Zjutraj je bilo vreme malo turobno, soparno in toplo. Kot dan prej, GPS ne deluje, zgleda da imajo tu na vzhodnem delu mesta kak motilec signala, ker od polovice mesta naprej je deloval brez težav. Kasneje se je vreme zjasnilo in segrelo do 36 stopinj. Pot je tokrat bila nekoliko krajša, ker smo planirali oglede krajev Karakus Tumulus, Kahta Kalesi, Arsenie in za konec goro Nemrut - (Nemrut Dagi) Utrujenost se pozna, zato naj slike več povejo.

Cudovit vroc wikend je bil, sobota voznja do Pule in iskanje primernega kampa, po cca 1h se je nasel. Ker je vse nabito do filtra, sem se ustavil v kampu nasproti NP Brioni. Nedelja zjutraj okoki 10h pa zvis na Krk, mimo Reke, stara cesta, cudovito. Se kolega iz Kamnika prletu. Skratka cudovito presvicano vroce. 😀💪

Za zdaj sam tolk

I ❤️ I S T R A

Danes se premaknili malo višje na Zlatibor. Smo dobrih 1000m visoko, zrak je občutno bolj svež, sredi dneva okoli 25 stopinj. Kraj se je od našega zadnjega obiska precej spremenil. Iz manjšega gorskega kraja postaja mesto s stolpnicami in trgovskimi centri. Žal. PS. Po poti tudi srečali znameniti avtobus iz kultnega filma »Ko to tamo peva«

TET on the board - Monte + Albanija

Pa še ena v živo .. Verjetno ne bo težko uganit .. 😉

Tokrat smo se iz Mezopotamije preselili v Kapadokijo, mesto Kayseri. To mesto smo izbrali, ker ima pooblaščen servis BMW, ker moramo našemu motorčku zamenjati olje. Zato smo danes malce pohiteli, da pridemo pred zaprtjem servisa. Bili so zelo prijazni in dogovorili smo se za servis jutri. Naredili smo okoli 500km, v prvi polovici poti smo videli kako je žetev v polnem teku, a v drugi polovici poti nas je pral dež. Je prišla hladna fronta in iz 38 prešli tudi na 13 stopinj. Ker je na cesti veliko radarjev, nam je dež pomagal, da smo hitreje prišli na cilj – po dežju ni radarjev. 😝

Ko ne veš kam bi, relacija Trbiž, Mokrine, Belo jezero, Nockberge, Bad Klein....Beljak vedno sede. Pot ponuja vse elemente motoriranja: počasne zavite vzpone, hitre spuste, ravninske odseke proti Špitalu, hlad v gorah in vročino v mestnih kotlih. Skratka uživancijo na vsakem kilometru. Nudeje pomoči motoristu, ker mu je Benelli izdihnil, v Pontebo se je pob spustil kot z biciklom, tam pa asistenca.... Spletna kamera nas ni zabeležila, čeprav smo čakali ob 15h kakšno minuto- dve (sekvenca posnetkov na 10minut).

Top, mi budi spomine💪👍 To je edina država v katero se bi še vrnil. Srečno pot, lepo je brati nekaj drugačnega od Jadranke in okoliških hribov okrog Ajdovščine😊

Končnooo (po devetih mesecih) zaključil prisilno moto pavzo (bolniško). Prvi "uradni" test "novega letalnika". Zelo pozitivno presenečen nad motorjem. Moped leti, al sm pa samo jaz iz forme.

Danes sva imela na vrsti še zadnjo začrtano ruto na najini enotedenski paši po Korziki ... tolikokrat omenjeni "Cap Corse" v mnogoterih povezavah z otokom. Cap Corse, polotok na severu Korzike. Za razliko od začrtane rute, sva se danes odločila, da ga odpeljeva v nasprotni smeri urinega kazalca. Tako da bova morala jutri zjutraj še prečit tale "naš" polotok, ker trajekt odpelje pač v Bastie. Zadnje spanje na "otočku" imava danes v mestu Morta Maio. video-38e029b6c7fc719655f23fd760b6a782-V.mp4

Letošnja Sardinija je imela malo več poudarka na razgledih in višjih nadmorskih višinah pa tudi na makadamskih oz. kolovoznih odsekih. Da ne bo kdo mislil, da je Sardinija en sam asfalt in kolenčkanje... Karta je bila letos relativno ugodna: Livorno - Olbia 126€ za 2 osebi, 2 motorja in kabino... Sicer sva plula že tudi ceneje pa tudi bistveno dražje! Vreme je bilo v nulo, vseskozi lepo. Največ, kar sva zabeležila, je bilo 32°C, večinoma pa pod 30°C. Pa da ne nakladam, raje pripenjam kakšno sliko več...

Samo trenutek nepazljivosti, pa se je zgodilo. Na »morju« smo bookirali apartma brez klime. Preselili smo se nekoliko severneje na otok Pag. Tri dni se bomo šli navadne turiste. Danes je bilo bolj oblačno, pa precej soparno vreme. Prvi občutek je, da je na Pagu turistov manj kot v Makarski, je pa veliko Slovencev. Trenutno nekoliko piha in vsaj delno nadomešča klimo.

Sem si željo izpolnil. Dolomiti prvič in ne zadnjič 1 dan: Korensko sedlo, Staller, Passo Di Monte Giovo, Passo Del Rombo, Zwieselstein (spanje Haus Sonschein- lepo, motor v garaži) 511 km 2.dan: Silvretta pass(meni najlepši), Wolfgang Pass (1631m), Flüela Pass (2383m), Albula Pass (2312m), Julier Pass (2284m), Bernina pass, Forcola Di Livigno, Livigno, (spanje hotel Le Alpi-odlično, motor v garaži) 441 km 3. dan: Passo Di Foscagno, Passo Dello Stelvio 2732m, Passo Pordoi, Passo Mauria, 625 km Ni čokolade Nisem neki fotograf. Najbolj so me fascinirale barve. Žive, močne, čiste. Tudi skale so bile zelene. (nek mah ali plesen po njih) Drugače pa vsega po malem kot vedno. Mrzlo, deževno, vroče, bela črta, rjava črtica. Italiani se motoristom umikajo. Nakazal, a bi šel lahko naprej. Pred menoj na bankino, nasproti vozeči se tudi umakne. Narod motoristov. Nabralo se je okrog 1600 km. Bencin pa Livigno 1,6€. Drugače pa do 2,3 €. Drugič pa malo bolj z občutkom. Me je čas in vreme basalo.

17.6.2022 Odessa(UA) - Počitek🤪 Vstanem si oči pomanem v prelep sončen dan. Zajzrk👌 Ja ostal sem še en dan😎 Ker moram v službo se mi varijanta čez Moldavijo zdi bz. Služba🤔 Saj veste kaj je plača? To je finančna pomoč za vse tiste, ki ne znamo kradet😉 Sam kilometre bi nažgal in ne imel časa za špilat turista🤪 Zato pa jutri direktiva do Balatona ali Budimpešte cca 1500km in tam kak dan v oblake gledat in v službo😵 Nohte na nogi in roki imam že kot kragulj zato na pedikuro in manikuro v lepotilni salon in to ob 9h zjutraj po zajtrku. Tu se vse odpre ob 7h tudi savne, fitnes itd vse. Čez dobro uro pridem ven in se pogledam v ogledalo🤔 Jebiga, vsaj probal sem😂 Grem do motorja, pregledam, zategnem šus plato, saj se je odšraaufal vijak in pod določenimi obrati grdo vibrira, nalijem olje, še enkrat hitri ček, ga poljubim in prosim, da me varno pripelje domov🥰 Grem na plažo vidim fitness. Glava mi govori "trening" 😵 Telo mi govori "masaža" 😁 Odprta država je UA, geyi se kar na plaži poljubljajo in držijo za roke. Kdo bi si mislil za nekdaj eno od železnih republik sssr😇 Zame so osmo svetovno čudo. Ne razmnožujejo se, a vse več jih je. 😂 Dostikrat kaj napišem kar ni po godu trenutnim smernicam v svetu. Enim grem na jetra, drugi me imajo čez glavo... Torej če vzamem neko povprečje sem ljudem pri srcu🤪 Določeni ljudje me ne bodo imeli nikoli radi, mene pa bo še naprej bolel k... za to😎 Ja staromoden sem, ker sem rojen v mešanem zakonu😁 Fotr je dec, mama ženska... v današnjem času skoraj nesprejemljivo. Tu me ljudje bolj postrani gledajo, vrjetno izstopam iz povprečja🤔 To se mi potrdi, ko me en od varnostnikov v hotelu vpraša iz kje sem. Povem da iz Slovenijastana. Pravi da moj naglas in pojava govorijo, da sem Rus😳. Zdej šele kontam zakaj se mi zdi, da imam za petami vedno iste ljudi🤔 Eh boli me k... jz se imam fajn💪 To je to za danes, ostalo naj govorijo fotke😎 VID_20220617_114646.mp4 VID_20220617_115016.mp4 VID_20220617_115202.mp4 Nasvet dneva: Če se ti zdi, da nikomur ni mar, če obstajaš, poskusi zamujati s plačili.😉

Za nekatere nič posebnega, zame pa prvič: NOCKALMSTRASSE! seveda super truper cesta, malo prometa, pa mrzlo, na vrhu 8 stopinj! Nadaljevali na Malto in čez Nassfeld domov. Vmes smo se še malo izgubili, ampak je bilo prav fajn ko stric google mal za.ebe! 😄 krasna fura in družba, skoraj 500 km se je nabralo!

. ... tko, še zadnji dan na "otočku" sva imela srečo z vremenom 😊 ... jutranji pogled skozi okno ni obetal nič dobrega ... megla, veter na meji okusnega, posamezne dežne kapljice so že bile vidne na sedežu motorja ... 😮 jah, greva pa kar bo bo ... in bilo je ... in sicer to, da dežjaka niti enkrat v štirinajstih dneh nisva razprla 👍👍👍 ... ja, kar se tiče vremena je obisk Korzike zelo primeren v drugi polovici maja .. ali pa, kot sem že nekajkrat marsikje prebral ... tud september menda ni slab 👍 Ok, v Bastiji napolniva še nahrbtnik s pivom, sendvički, čipsom in kikirikijem, v pajzlčku nasproti ferry-a spijeva zadnjo kavico in pivo ... in počasi zapeljeva v "drobovje" male ladjice 😁 ... pot do Livorna je minila z lahkoto ... kako tudi ne bi ... sem imel spet super pojstlco ... in to kar več njih ... samo zase 🤣 Najin dopust se je tako končal. Lahko rečem, da sva se imela res super ... čeprav, bilo je tudi malo naporno ... AMPAK ... "što se mora, nije težko" 🤣🤣🤣 ps. pa ne pozabte na to, kaj nam je Kacin reku ... "Uživajte, dokler še lahko" 😁 20220603_095634_1.mp4

Danes nas najprej dodobra segreje sonce, saj je ob 9 uri že 33 stopinj, kmalu za tem pa GPS, ki noče in noče voditi k novemu cilju. Yazd je mesto, ki je vsaj 2 kratnik Ljubljane, s starim delom v katerem smo bili, ki je kot labirint ozkih ulic, sicer označenih vendar v perzijščini. Ustavimo se takoj ko najdemo senco in poskusim resetirat GPS, ki pa ni pomagalo. Še dobro, da si vsak večer pred odhodom pogledam karto za orjentacijo v katero smer gremo in tako smo se prebili do "ring-a" - obvoznice in zapeljali proti novemu cilju. Na srečo je po 50km GPS začel delovat - očitno manjša napaka na OSM mapi Irana, ki je do sedaj odlično opravljala svoje delo in nas vedno pripeljala pred vrata hotela. Po skoraj 450 km in dveh prelazih z okoli 2700m in 2600m prispemo v Shiraz. Petek je v Iranu kot pri nas nedelja, naslednja dva dneva pa je tu praznik, zato so se Iranci napotili na mini počitnice. Iranci sicer zelo radi potujejo, a so omejeni glede potovanj na lastno državo zaradi dragega plačila viz za tujino. Ko prispemo v hotel nam receptor pove, da je hotel in celo mesto precej polno a bo preveril - ponovno nas je "ogrelo". Pa se najde še zadnja soba, par za nami pa nima te sreče. Zvečer v mestu se sami prepričamo da je mesto polno ljudi. Čeprav je bazar zaprt, je na eni vzporedni ulici bolšji sejem, kjer se prodaja vse, tudi stvari ki bi jih mi že zdavnaj odvrgli. Gužva je takšna, da za prehodit 200m porabimo vsaj 20min. Čeprav je Shiraz mesto cvetja, parkov in ljubezni, deluje, po večernem sprehodu sodeč, bolj revno od prejšnjih mest, morda pa se motim.

Ma čist popolnoma isto bi lahko jz napisala od "bolniške" do "novega" do "presenečena" Srečno

Cetrtek san Boldo, prelaz Rolle in Tonale. OK dan, vroče. Zelo. petek Mortirollo st Christina. Novo odkrit respekt za pro bicikliste. To je reees strmo. od tod naprej....splavarjenje. Po najkrajši do Fiessa v CH. Tuneli okrog comskega jezera so bli res dobrodosli za odmor. Nekako se privleceva do poceni in basic hotel Baldi, prijazn dec nama cote obesi v kurilnico. Zjutraj so suhe. žur! St gottardo po kockah, po asfaltu, Furka, Grimsel, Susten. Zelo lepo. Še Oberalp in transfer do Hohenemsa. Vse d best. Ampak. Ne hvali dneva pred nocjo. Na pumpi mi parkiran motor podre model z x5. Pocufa balanci, zmigavc in najbol jebeno njen nožnik. Sred nikjer, hvala bogu, bslkan svuda. Kolega mi poslje kolega ki ima garazo z orodjem, in v nedeljo zjutraj improliga. Sele ob 10:00 startava. Ofkors zajebem in koncam v Insbrucku namest v Soldnu. Ajd regroup. Rombo-Giovo. Pavza. AC do Bolzana, prelazi Gardena, Sella, Fedaia. Drsanje do Belluna, AC pune hakle domol. pod tem drevesom v Vipitenu smo lani cakali avtovleko, letos smo furo zmagovalno zakljucli v domacem bifeju. all in all, 1880km, 750 v nedeljo Imo prevec. Prevec za en dan, prevec neke nepotrebne drame. Iz 3-4 dnevnega izleta cela fakin avantura. Se bom kr rid pa vikija drzal hehehe

. ... predzadnji dan ... "Korzika adventure" ... .... štart iz okolice Sarténe ... zdaj mi je ta okolica že malo bolj poznana ... tu v bližini sva bila že pred parimi dnevi 😁 Tako sva lahko zvečer obiskala celo isti restaurant "U Sirenu", kot sva ga zadnjič ... ocenila sva ga namreč za enega boljših v teh krajih 👍👍👍 ... pot sva nadaljevala čez kraj Zonza, od tam sva morala pa baje na vsak način odpeljat še eno legendarno ruto 😁 ... "Solenzara - Zonza" .. omenjena je v večini potopisov Korzike ... po cesti D268, mimo visokogorskega jezera, čez prelaz Col de Bavella, ki je bil na trenutke zavit celo v meglo, na drugo stran, vse do morja v Porto Vecchio in nazaj ... kjer sva se nato spet priključila nazaj na najino glavno današnjo ruto. Ja, ugotovila sva, da pravo Korziko lahko spoznaš le na tak način ... v večjo centralno vukojebino zapelješ, bolj jo spoznaš 😁 Nato sva nadaljevala po vzhodni obali in končala v bližini kraja Cervione ... skupaj cca 250 km Tudi današnji dan je bil poln doživetij in prelepih razgledov ... med ostalim je bilo tudi reševanje ujete kozice 😍 ... od vsega, kar se spomnim, mi danes ni bila všeč edino cena bencina 😮 ... ostalo je bilo pa vse top 💪💪💪 video-fda5738563afcc044cdfb13cc1e126fe-V.mp4 video-f7116877048d64d4052742c09b87530d-V.mp4