Dvorana slavnih

Adv Spirit.

Četrtel 11.4. Dan brez motorja ali Lan Ha and Ha Long Bay Guided Cruise & Kayak Danes sva Hondici pustila pri hotelu in se odpravila na voden izlet med otočjem Lan Ha in Ha Long Bay. Zaradi velikega števila apnenčastih gora na veličastnih morskih pokrajinah je zaliv Halong postal eden izmed obveznih obiskov vsakega popotnika ob prihodu v Vietnam. Pa pejva še mi2... Najprej nas z avtobusom poberejo pred različnimi hoteli. In nas odpeljejo do luke, od koder bomo krenili... Pisana druščina je na krovu. Najprej se zapeljemo mimo plavajočih vasic. Gužva... Mimo plavajočih vasic... Na "dvoriščih" imajo podvodne mreže kjer gojijo ribe in školjke... Plavajoči del ribogojnice povečujejo z dodajanjem podvodnih mrež. Razlika med plimo in oseko je kar velika. Takšnih turističnih barčic je poln zaliv. Včasih pa lahko ujameš samo delo narave... Ali pa ne... Domačini v mnogih skalah najdejo podobe iz živalskega sveta. Potrebno je kar nekaj domišlije, da tudi mi vidimo, kar opišejo. Osamelec sredi vode. Obiskali bomo eno izmed mnogih plavajočih ribogojnic. Sprva je bilo kar malo težko loviti ravnotežje po ozkih brveh med bazeni. Ostali smo suhi... Vodič nam razloži, katere vrste rib so v mrežah. Prikaže tudi način hranjenja. Po obisku pa naprej med otoke... Na oddaljeni plaži stoji mali tempelj. Opremijo nas z "jopiči" in prepustijo da uživamo med otočki... Pravzaprav, je tudi vodič z nami in nas vodi skozi labirint jam in zalivčkov. Več kot uro smo se preganjali med otoki... Ker nas pograbi lakota smo seveda šli še na kosilo... Tokrat seveda z njihovim "beštekom" Po kosilu pa še na kopanje... Mi2 sva ga preskočila. Voda je tu kar precej, khm nekam umazana... Raje sva se predajala razgledom, ki pa so tudi zaradi meglic bolj tako, tako... Želva!? Tako se menda imenuje tale otok. Otok Cat Dua, bolj znan kot Monkey Island, je znan seveda po opicah. Za trenutek je odložil krmilo, pa sem malo poprijel... Naša kuharica med zadnjimi zapušča čoln. Opazite? Maska... Zvečer pa na balkonu rečeva še kakšno "gospodarsko" seveda brez mask. OSMAND. Moram pohvalit aplikacijo in seveda BV9200. Takole je Duo zabeležil pot med otoki.

Ponedeljek 15.4 Mong Cai - Ha Long Ponoči kar precej dežuje. Zato imava zjutraj čas za podaljšano poležavanje, da se ceste osušijo. Ko se napakirava, so ceste suhe in dežni kombinezoni lahko ostanejo na svojih mestih. Del poti imava v planu prevoziti ob meji s Kitajsko. Na najini desni se na drugi strani vije modra ograja, na vrhu prepletena z bodečo žico. Zelo na gosto so na ograjah nameščene tudi kamere. Še sreča, da jih delajo Kitajci in so verjetno poceni! Po cca. 500 m za mejnim prehodom naletiva na spuščeno zapornico in na njej znak stop. Iz hiške stopi vojak in naju povpraša (seveda s prevajalnikom), kam sva namenjena. Na a navigaciji mu pokažem najino končno destinacijo Ha Long. Vmesno pot do cilja pa spretno zakrije. Po tehtnem razmisleku in premlevanju, nama le odobri pot in dvigne zapornico. Odpeljeva se naprej, vendar v naslednjem križišču skreneva desno. To pot sva vojaku zamolčala, ker se vije tik ob meji. Verjetno nama ne bi dovolil, v kolikor bi vedel za najin namen. Kmalu se lepa cesta spremeni v gradbišče. Kar precejšen del poti se voziva po prašni cesti, občasno tovornjaki in delovni stroji poskrbijo za to, da sva prašna tudi midva. Na drugi strani prelaza v dolini opaziva ženske v čudovitih nošah. To so ženske iz etnične skupine Dao Thanh Phan. Marljivo delajo na riževih poljih. Nekaj vasi naprej pa zavohava znan vonj, a ga ne znava razvozlati. Na velikih površinah so sušili nekakšne ostružke. Za cesto opaziva ženico, ki strga skorjo iz manjšega debla. Ustaviva se pri njej in vzamemva košček v roke in povonjava. Ženska odlomi košček lubja in ga da v usta. S kretnjo nama nakaže, naj to storiva tudi midva. Seveda, cimet! Samo drugačen, kot sva ga navajena iz Šrilanke. Okus je skoraj pikanten, zelo oster. Kasneje opaziva, da se celotne vasi ukvarjajo s pridobivanjem cimeta. Prejšnjič sva izbrala novejši del mesta Ha Long za najino prenočišče. Tokrat se odločiva za starejši del, ki nima tako ogromnih stolpnic. Seveda sledi še potep po okolici in zvečer debatni krožek na terasi hotela. Po pakiranju slovo od lastnika hotela. Lep primerek "Eifflovega" stolpa. Tukaj je precej telekomunikacijskih stolpov prav takšne oblike... Ceste so suhe, kot da ponoči ni deževalo. Kitajski zid (no, ograja) naju spremlja del poti, ki jo prevoziva ob meji z državama. Vsepovsod opozorilne table, da se nahajava v obmejnem pasu. Mejni prehod... @SuNa gre še tu probat srečo. UUUPS tole zna pa precej spremenit najin načrt poti... Vojak naju povpraša, kam sva namenjena. Na navigaciji mu pokažem končni cilj, Ha Long. In spusti naju naprej. Že po dobrem kilometru jo mahneva desno. Po daljši poti, ob mejnem pasu naprej. Kar dobršen del ceste renovirajo. Ko naletiva na kak tovornjak, ga prehitiva v klanec, ali pa počakava in narediva kakšno fotografijo. Dela potekajo na odseku proti vrhu prelaza... Znak pove vse... Bova kasneje dala besedilo v prevajalnik, sedaj pa hitro mimo. Vseskozi pa naju spremlja modra ograja, na meji med državama... Lepo vijugasto speljana cesta, naju spomni na lani prevoženo (HCMC) prav užitek se je bilo zapeljati po njej. Pri postanku zagledava te betonirane stopnice. Le kam vodijo? sicer precej zaraščene... Do mejnega kamna. Visoka ograja z bodečo žico in seveda nadzornimi kamerami... Tako blizu in hkrati daleč stran. Varnostne kamere so nameščene vsakih nekaj 10 metrov. Le kdo pregleda vse te videoposnetke in kam jih shranijo??? Ko prideva v okrožje Binh Lieu, opaziva zanimive oprave žensk etnične skupine Dao Thanh Phan. Tik zraven meje s Kitajsko izkoritijo vsak kvadratni meter rodovitne zemlje. Pisane noše s precej nerodnimi pokrivali zanaše pojme. Končni vezeni izdelek po zaključku ni stran tkanine ki jo vezejo, ampak hrbtna stran. Trenutki za počitek in seveda FB.... Le kaj sušijo na teh ponjavah? In to kar ob mejnem kamnu. Cimet. Sveže lubje ima močan okus, skoraj pekoč. Sajgonski cimet, znan tudi kot vietnamski cimet ali vietnamska kasija. Sajgonski cimet naj bi bil, tako kot druge vrste kasije, škodljiv v velikih odmerkih zaradi visoke vsebnosti kumarina. Zopet naletiva na skupino otrok, ki zapušča šolske klopi. Radovedno naju opazujejo in pozdravljajo, ko gredo mimo. Riž so na tem delu šele dobro nasadili. Vsakič, ko zagledava "preveč" otovorjeno Hondico, se čudiva njeni vzdržljivosti. Kmalu zeleno okolico zamenja betonska džungla. In najino nocojšnje zatočišče... Še skok v mesto. Za prečkanje ulice je tole najbolj varen način. Cukra nama sicer ne manka... Ampak. Zanimivi izdelki ... ... lokalnega rokodelca. Gordijski vozel. Na enem stebru elektrika, komunikacije.... Še en krog čez tržnico in nazaj "domov".

🅖🅞🅐🅣…🐐🤷🏼‍♂️😃

Petek 12.4. Cat Ba do Ha Long Že predvčerajšnjim sva si spotoma ogledala, od kod pelje trajekt v Ha Long in ob kateri uri. Časa imava dovolj, zato zjutraj malo dlje poleživa. Po zajtrku se podava še na tržnico, da si nakupiva nekaj sadja za popotnico. Spakirava, se posloviva in se odpeljeva do trajektne luke. Za slabe 3€ po osebi in motorju, kupiva karte. Vožnja s trajektom traja približno dobro uro. Zopet se zapeljemo mimo otočkov, vendar iz druge strani kot sva jih prejšnji dan občudovala iz turistične barke. Danes je vidljivost slabša. Še sreča, da sva se včeraj odpravila na izlet. Mesto Ha Long naju preseneti s svojo mogočnostjo. Gradbinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo zgradil višji nebotičnik. Pred odhodom še obisk tržnice, da si nabaviva sadje za dopoldansko malico. Mangostan je še na listi za testiranje. Torej danes je na vrsti. Pakiranje in greva dalje. Ceste na tem otočku so prekrasne. Lahko bi jih drgnila do onemoglosti. Čakalnica v trajektni luki. Sprememba pozicije, ko se približuje čas vkrcavanja. Tole je najin trajekt. Po akademski zamudi se le začnemo vkrcavati. Trajekt ni nabito poln. Nekaj turistov, ostalo domačini. Vožnja traja dobro uro. Krajšamo si ga s sprehodom po trajektu. Naš kapitan "Schettino" v družbi. Je kdo poznan na palubi? Tudi tu je imel navijače... In že sva v nizkem štartu. Na celini naju pozdravi pršenje iz megle. Oblika kot operna hiša v Sydneyu (no, malo podobna). Tudi to mesto je zelo mogočno. A je to res prava lokacija? Najina namestitev je v 12. nadstropju, drugače 30 nadstropne zgradbe. Takole se "razkomotiva" in se javiva domačim. Zvečer pa kot po navadi, debatni krožek na balkonu.

Torek 9.4. Hai Phong - Otok Cat Ba Preden se odpraviva proti trajektni luki, si greva ogledat še cestno deteljico, ki vodi na most Hoang Van Thu. pač ena od zanimivosti tu v mesti Hai Phong. Ostali del jutranje poti znava že skoraj na pamet. Luko najdeva brez težav, zahvaljujoč včerajšnjemu iskanju. S trajektom se zaapeljeva na otok Cat Ba. Cesta do najine namestitve je nova, ponekod vodi ob morju, pogledi iz nje so prelepi. Popoldan ogled mesta in pohajkovanje v okolici. V levi stolpič je bil najin začasni dom v Hai Phongu... ulica Pariz 18, št.22. Še zadnjič pozdraviva varnostnika v slovo.... In preden zavijeva proti luki, se zapeljeva še čez ... Hoang Van Thu Bridge 1,5 km dolg most Most je sestavljen iz štirih pasov za motorna vozila, dveh mešanih pasov in dveh pasov samo za pešce. Posebej zanimiv je dovoz na most v obliki dvonadstropne osmice. Takole jo zariše OsmAnd na ekranu. Pričakovala vsa večjo gužvo, a sva si brez težav vzela čas in prostor za fotografiranje. In že sva na poti proti luki... Želje po amerikanizaciji so vidne vsepovsod. Prvo vozilo avtošole, ki sva ga srečala do sedaj. Vsaj en voznik bo izšolan po predpisih! Mogoče? Je bil to najprej motor, ali ...? Reklama za žičnico, ki ne obratuje več. Tu bova kupila karte za trajekt. 38.000 VND za eno osebo in motor. Cca to znese 1,40€ Možakarja je zanimalo, od kod prihajava. Vkrcavanje na trajekt. Trajekt je precej poln. Dogajanje nadstropje višje. In še razgledna ploščad. Precej načeta je tale zadeva in bolj površno popravljena. Spodaj pa tale napis, safety first! So me kar potolažili. Zanimmiv način pristanka na pomol, ki ni take oblike kot pri nas... Kormilar? Kapitan? v glavnem ta možakar vozi... Kontejnerska ladja nam prekriža pot. Vendar je vse pod kontrolo in po dobrih 20 minutah smo na drugi strani... sestop na otok Cat Ba. po par 100 metrih naju pozdravi mogočni slavolok. Mimo vasic na čolnih. Po odlični obalni cesti mimo lepo urejenih počivališč... Kjer lokalna "influenceka" napravi najmanj 300 posnetkov... Seveda mi2 po svoje proti najinem cilju... Tako veliko bom za večerjo! Zanimiva reklama za nastanitev. "Jagermaister"? Po prihodu pa hitro malo naokoli v lažji opremi... Takole sva parkirala pred hotelom... Zanimivo in slikovito... A bova tole? Rakce, ribe ali... Ali raje školjke? Restavracije imajo svežo ponudbo. Še nekaj zanimivosti iz mesta... Tudi narava je opravila svoje delo odlično... Plaža. Ena od mnogih, ampak vreme je bolj kislica... Sušenje sipinih kosti... Nekatere so prav velike... Tržnica... Dajva si mi2 tole malo ogledat... Boš 1 kurji parkelj al 2? Ne, raje bom vrečko sadja. Rezanci na kilometre... Ali sipa velikanka... Še miga, samo klešče so mu zvezali. Utrip tržnice. Vonjave si boste moral pa sami zamislit Nama je bila tale školjka še najljubša! V parku, kjer ni "vonjav" iz tržnice si postreževa sveži rambutan. Hitro kopni. Bo treba ponovno v nabavo. Še večerni pogled iz terase. Sosednje restavraccije so čisto polne. Bo treba pohiteti, da ne zmudiva večerje...

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Da dodam še gibajoče slike za boljšo predstavo... Ni bilo videti precej varno, a videz včasih vara. Lučke, lučke, da zasvetijo se ti učke... Večerja pa še plava.

Torek 16.4 Ha Long - Bac Giang Tako kot včeraj, tudi danes ponoči močno dežuje. Zato zjutraj malo zavlačujeva z odhodom, vse dokler ceste niso suhe. Mudi se nama nikamor, saj kilometraža za današnji dan, tako kot vse do sedaj, ni pretirana. Posloviva se od lastnikov, ki nama za popotnico dajo še škatlo piškotov. Mogoče sta se hotela odkupiti za tisto sezuvanje včeraj. Spet so nama namreč ob prihodu že na prag prinesli "jugoplastika" natikače. Zapustiva mesto in današnja začrtana pot vodi čez številna naselja, kjer med vožnjo opazujeva utrip vaškega življenja. Nekje na polovici se ustaviva, in si kupiva vsak svoj ananas za osvežitev. Raje kot v trgovini kupiva sadje pri lokalnih pridelovalcih, še najraje kar na pragu njihovega doma, če se le ponudi prilika. Vmes kakšno rečemo, pa nič hudega, če pri pogovoru uporabiva tudi roke, ne samo prevajalnik. Z dobro voljo in nasmehom ni jezikovnih ovir. Po okrepčilu in klepetu kreneva naprej. Nadaljevanje dneva pa sledi v slikah. Sinočnji dež in sonce sta poskrbela za zelo soparno jutro. Ceste so suhe in kreneva iz mesta Ha Long. Zakamufliran oddajnik. Takole pa nas ponekod ločijo od ostalih udeležencev v prometu. Gospa je danes očistila že ogromno ananasov, če sklepam po odpadkih. Pokukala sva v njihovo shrambo in še precej sadežev imajo na voljo. Po sladkem okrepčilu gre hitreje čeprav v klanec. Celo vlak sva prehitela. A sva ga mu le kak trenutek kasneje morala odstopiti prednost. Žeja, tokrat bencinska. Na tej črpalki so izrecno prepovedane Nokie 3310. Le kakšno plastično sadje je v teh nasadih? Guavo menda zavijejo v plastično vrečko skoraj na začetku rasti, da jo zaščitijo pred insekti in škodljivci. "vrata province" Quang Ninh se nahajajo v občini Binh Duong. Že nekajkrat sva se spraševala, zakaj imajo čelade zadaj tak razporek. Za čopek seveda! A ti to resno OSMAND? Pelje naju naravnost na železniški most. S temi ozkimi gumami je kar malo ciljanja, ko zapelješ na most in iz njega. Pod pravilnim kotom gre BP... Ta most si delita tako železniški, kot cestni promet. Seveda je urejen s signalizacijo. Vožnja po nasipu? Zopet pogruntavščina navigacije? Seveda nisva edina... Mogočna vrata s tremi vhodi pagode Vinh Nghiem. Kar tekmujejo kdo bo napravil mogočnejši vsto na svoje področje. Mestna ura sredi velikega parka v kraju Bac Giang. Tale na "gepeku" za razliko od mnogih ni več živ... Tudi v Bac Giangu bova spala dokaj visoko. ????? Tudi sobe s številko 13 v 24. nadstropju ni. Je bolje, da piše 12a. Vraževerje pač! Na vrhu stolpnice s 30. nadstropji. Dnevni razgled na mesto. In še svetleča različica. Z nočno razsvetljavo. Bila sva v dilemi. Ali v vodo? Ali v mesto?

Sobota 13.4. Ha Long - ob obali in nazaj dokler naju vojska ne obrne... Današnji dan nama je načrte prekrižala vojska. Nič tako dramatičnega, kot se bere. Hotela sva prevoziti celoten otok (žal imena zanj ne najdva), a sva skoraj na koncu poti naletela na zaporo in prepoved približevanja. Sva pač obrnila in prevozila pot še v obratni smeri. Cest in prizorov se midva ne naveličava. Nč, pejva se vozit, saj zato sva tu... Striček Ho nima mirnega "spanca". 40 zelenih slonov. Mesto raste v nebo. Steklo in marmor... Sun Wheel. Šele, ko si spodaj vidiš kako je veliko... Budistični tempelj Chùa Bảo Hải Linh Thông Še ena izmed žičnic parkov Sunworld. Trenutno ne obratuje. Gondol tudi tu nisva opazila. Menda drži 2 rekorda. Za najvišji steber in največja dvonadstropna gondola. Spet naravno oko v gori, tako kot Angel Eye v okrožju Trung Khanh. Toda to ni nikjer omenjeno. Se pa nahaja le dobrih 15 kilometrov iz centra Ha Longa Zasaditev ob cesti je lepo urejena. Mangrove ob oseki. Gost koreninski sistem. Le kakšne mehkužce nabira? Plavajoča vasica v zalivu. Mogočni slavolok pred vstopom v mesto. Tudi postavitev napisov za fotkanje je že tu. In mnogo vrstnih stolpičev. A prebivalcev to mesto še nima Zopet odsek hitre ceste. Mogočnih slavolokov je ogromno. Prav tako praznih zgradb. Resortov je tu ogromno, a samevajo. Ups...Hotela sva prav do konca otoka, a žal ni šlo dlje. Tukaj so pa že malo pretiravali s slavoloki. Toplice in spa center Yoko Onsen Quang Hanh In skoraj sva nazaj v mestu. Še čez tale most... Bai Chay Bridge Zanimiva predelava, a žal je z značko Zaj...l. Tudi Akrapovič nalepko je nalepil na okvir. In že sva nazaj. Še v 12. nadstropje na hladnega Saigona Res so usekani na luči... pa na močne hupe v avtomobilih.

Nedelja, kot je letos še ni bilo. Capica je dobila prvi letošnji bencin. Tudi Guspa je dala celado na glavo. Kitajski komunikaciji sta se povezali brez težav. Postojna-stari trg pri ložu-delnice-osilnica-medvedje ride-kocevska reka-postojna. 230km. Guspa ni sedela zadej skor pol leta?!?!, od oktobra do vceraj sem naredil 250km, in sem zanalasc usekal precej kljukasto in bol prazno cesto. Ful se mi pozna da sem zadnje tri tedne po operaciji zelo malo migal. Zvecer sm bil sfukan ko de sm gonil bicikl. Kot kaze vreme, je naslednja fura 26.4. Postojna-livorno. Bom navozen k sam satan.

Končno sem našel malo časa da se je nabralo nekaj več km...pa še dan je bil ful lep🙃

Sreda 10.4. Cat Ba Loop Prebudiva se v soparno jutro. Danes je na sporedu potep po otoku. A najprej na zajtrk. Nekaj osnovnih menijev imajo na izbiro. Odločiva se za pečena jajčka na oko. Natakar naju vpraša če sunny side up. Ti kar daj sončno stran gor, sonce namreč res pogrešava. Otok je zelo majhen, vožnja od enega do drugega konca znaša dobrih 25 km. Tako da bova dan zapolnila še z ogledom nekaj jam in par zanimivih plaž na južnem delu otoka. Mestni utrip, gneča ni prehuda. Potujoča delavnica. Na mali Hondi ima vse kar rabi za izdelavo ključev... Greva vmes na kavo? Prav prijetna kavarna na vrhu hriba z nekaj bungalovi. Od koder je pogled na bodoče turistično naselje. pot do razgledne točke pa zavita in zelo strma. In že naju pot vodi naprej proti notranjosti otoka. Najprej na ogled hospital cave - Quan Y. Do vhoda vodi kar nekaj stopnic. Bolnica je bila v uporabi dve leti v času vojne. Naravno jamo so spremenili v bunker. Vsaka soba je služila svojemu namenu. Lepo urejena predstavitev tistih časov. Del urejen kot bolniška soba. Zgornjega dela jame niso spreminjali. Po ogledu se odpraviva naprej... Na ogled druge jame Trung Trang . Kar nekaj stopnic naju spet vodi do vhoda nad krošnjami dreves. Jama poteka skozi osrčje gore, zato sta vstop in izstop ločena. Pogled nazaj proti vhodu. Pot je lepo urejena in osvetljena. Stalna osvetlitev tudi globoko v jami omogoča zelenje. Izhod na drugi strani se konča z veliko dvorano. Nazaj proti motorjem. Pot nadaljujeva po edini cesti proti severnem delu otoka. No, ni ravno edina. Vmes znava najti tudi kakšno stezico. Ko prispeva preko prelaza, se odpre pogled na zanimiv zaliv. Mangrove v plitvem morju, kjer se menjata plima in oseka. Od tu vozi trajekt v Ha Long. Pozanimava se o voznem redu, ker se bo najina pot nadaljevala v tej smeri... Turistične barke čakajo na odhod v arhipelag otokov. Na poti do zaliva sva opazila stezico, ki vodi okoli zaliva. Pa poglejva, kam vodi. Tu je polno kraških jam. Ob cesti sva opazila še eno. Pa pojdiva še to jamo pogledat ... Jama Hoa Cuong. Na vhodu v jamo bodo obiskovalce presenetili čudoviti kapniki. Narava tudi tu ni skoparila z domišljijo. Kraških jam imava sedaj dovolj. Razlog zakaj. V temnejšem delu sem z v kapnik, da je prišlo do "rdečega"! @SuNa trdi, da je celo slišala kako je votlo zazvenelo Morje ma desni, ne greva še domol Vmes naletiva še na umetno zajetje vode. Kjer lokalni ribiči poskušajo svojo srečo. Kje so že tiste lepe plaže? Le kam drvita? Najbrž ne na plažo. Južni del otoka je precej bolj turističen in poln takšnih plaž. Podava se še na eno sprehajalno pot. Ki ponuja čudovite razglede na okoliške otoke... V arhipelagu, ki ga sestavlja preko ogromno otokov. Pot naju pripelje do druge plaže z zanimivim hotelom v ozadju. Bay Watch na vietnamski način... Zdolgočasen "David Hasselhoff". Sonce bolj poredko vidiva. Tudi tule je bolj zasenčeno z meglico In počasi bo utonilo za obzorje... Po vrnitvi še malo po mestu...

Ponedeljek 8.4. Hai Phong - V iskanju trajekta Vreme nama že vseskozi delno kroji pot najinega potovanja. Gleda na vremensko napoved in preostanek časa, sva se odločila, da obiščeva še otok Cat Ba. Je največji izmed 367 otokov, ki sestavljajo arhipelag Cat Ba. Po poizvedovanju na Googlu od kod vozijo trajekti, sva se odločila, da se zapeljeva v luko, preveriva čas odhoda trajektov, da nama bo jutrijšnji start olajšan. Skozi mesto se v luko vije kolona tovornjakov, ki hitijo nalagat oz. raztovarjat kontejnerje. Hai Phong je namreč veliko pristaniško mesto. Temu primerno se odvija tudi promet. Ko prispeva v luko, pa skoraj šok. Nikakor ne uspeva razvozlati voznih redov, oz. od kod dejansko vozijo trajekti. Domačini bi sicer radi pomagali, a žal tokratna gestikulacija ne obrodi sadov. Starejša ženica si skoraj zlomi roke, ko z njimi krili po zraku. Možakarja v eni izmed pisarn zmotiva pri kosilu. Odloži skodelico in nama začne na kos papirja risati zgradbe in cesto. No, tako sva to sliko razumela midva, a žal napačno. Šele mlada gospodična na skuterju, odvrne svoj pogled od 10 colskega ekrana (ja, krmilu skuterja je imela nameščeno tablico, ne telefon ) in nama nakaže, naj ji slediva. Odpelje naju cca. 1,5 km iz pristanišča do glavne ceste in nama pokaže v smeri, od koder sva prišla. Znova prikazuje plavalne gibe z rokami po zraku. Hm, razmišljam, kaj pa če žičnica vozi na otok?? Ko se vračava nazaj proti Hai Phongu, ugotoviva, da je trajektno pristanišče zgrajeno povsem na novo. Nahaja se v bližini 4 km dolge žičnice, ki povezuje celino z otokom. Tu končno izveva, da trajekti vozijo na pol ure vsak dan. No tu se mi posveti, hoteli so nama dopovedat, da ob vznožju žičnice najdeva trajekt za Cat Ba. Zanimivo pri vsej tej zgodbi je to, da od mesta do pristanišča ni niti ene oznake, ki bi naju pripeljala v trajektno luko. Prav tako podatki še niso ažurirani na Google zemlevidih. Po isti poti se vrneva v Hai Phong in sedaj dokončno splanirava odhod na otok Cat Ba, saj veva kam se zapeljati zjutraj. ponoči je ulivalo kot za stavo. Na srečo pa so se do najinega odhoda ceste že skoraj posušile. Kolone kamionov, pripravljenih čaka za start v luko... Tole so veliki ameriški Macki in Vanderbilti prav nič se ne ozirajo na ostale udeležence v prometu. Mogočni žerjavi na enem delu na novo zgrajenega kontejnerskega terminala... Takole morju "jemljejo" zemljo. Tule je gradbišče veliko približno 1 kvadratni kilometer... Če ster kaj naročili na eBayu mogoče čaka v teh kontejnerjih... Mogočni stebri žičnice, ki povezuje otok s kopnim... Tudi Google prevajalnik nama ni bil v pomoč... Končno vozni red. Vendar tudi ta ni čisto pravi. Trajekt vozi vsakih 30 minut Ko končno le izveva kako in kaj okoli trajekta si ogledava še eno od postaj žičnice... Velikanski in moderen objekt vendar trenutno "na hladnem". Vse zaprto... Vrneva se v Nai Phong... Takole varno za rampo in pod budnim očesom varnostnika, v naši soseski živijo tu tisti, z nekaj več "šuškov"... V okrožju je polno parkov... Umetnih jezer... Bi pričakoval roje komarjev, pa ni bilo sile. Izstopa hotel Sheraton, pod njim pa velikanski nakupovalni center (obiskala včeraj). vse zelene površine so zelo lepo urejene ponoči pa tudi izdatno osvetljene... Še en pogled iz najinega balkona na sosesko v kateri sva nameščena... Hai Phong velja za tretje največje mesto v Vietnamu. Tudi tukaj pa zelo hitro gradijo nove nebotičnike in nova okrožja kot tale kjer sva nastanjena danes. Jutri pa na otok...

Še malo materiala od vikenda... ADV spirit ekipa, samo tako naprej! Priporočam vsem! Družba, vodiči, trase in veliko novih znanj in izkušenj... In še en lepo zmontiran video člana kampa...

Ko misliš, da si že vse videl... Ultimativna trawell mašina. Tole še na GS-u ne pelješ...

Sreda 17.4 Bac Giang - Hanoi Že nekaj dni zapored ponoči dežuje. Na najino srečo se zjutraj vreme izboljša, da lahko kreneva dalje brez dežne opreme. Najina pot že nekaj dni nakazuje, da zaključujeva krog. Ja, danes se vrneva na izhodiščno lokcijo. Ko zapustiva mesto, se le za kratek čas zapeljeva mimo zadnjih vasic in zelenih riževih polj. Desna roka na plinu je kot tempomat nastavljena na malo več ko 40 km na uro. Naj traja! Kmalu zelenje zamenjajo betonske zgradbe in široke ceste. Menda so vpadnice v Hanoi znane po prometu, ki ni najbolj prijazen do malih udeležencev. Nama se ni zdelo tako pretirano hudo, kot to opisujejo nekateri popotniki. Mogoče pa zato, ker sva tu že ceel mesec in sva se privadila na njihov način vožnje. Ko še zadnjič odloživa kovčke z motorjev, se zapeljeva po Hanoiu in doživiva še enkrat vožnjo skozi mestni utrip. To noč sta imela motorja pisano druščino. Seveda pod budnim očesom v parkirni hiši pod hotelom. Zapuščava mesto Bac Giang po še vedno vlažnih ulicah... Domačini že pripravljajo svoje pridelke in izdelke naprodaj. Vietnamska državna banka. Nekaj sva brala o smrtni kazni , ki jo še vedno izvajajo.... Pustimo politiko in denar. Skozi drevored, če nebi bilo polno smeti, bi bilo prav lepo... Kar precej tovornega prometa. Ja s tem strašijo takšne kot mi2. Ampak, mi se smrti ne bojimo... Prva označba za letališče. Sedaj sva pa res blizu cilja... Bom ponovil. Ko misliš, da si videl že vse možne tovore na motorjih. Vse širše ceste in vse več voznih pasov... In pozdravni slavolok mesta Hanoi. Glede na velikost mesta ni nek presežek... Most Chuong Duong, prečkava Rdečo reko. Kar nekaj časa traja, da ga prečkaš... Prvi nebotičniki, katerim se približujeva. Skoraj že na "domači lokaciji". Parkirava v že znani "dnevni sobi". In na zasluženo pivo. Po zadnji daljši etapi po Vietnamu... Seveda prometa skozi Hanoi nisva imela dovolj. Zato se še malo zapodiva v gužvo... in odpraviva iskat še kakšno zanimivost... Skozi ozke ulice ... ... prispeva do razbitine bombnika B52. Ostanke so pustili sredi jezerca v mestu, kjer je strmoglavil med vojno. Zgodovinska relikvija Hanoia. Ponosni so na to da so ga sestrelili... Še skozi gost promet na drugi konec, v sosesko Old Quarter. Kjer se ustaviva tudi v izposojevalnici motornih koles, kjer sva lani najela motorje. Dokaz, da sva bila tu, je še vedno prisoten na njihovi mizi. Ogled mesta na malo drugačen način. Keramična mozaična poslikava, ki se nahaja v okrožju Hoan Kiem. Pot nazaj nama OSMAND izračuna po ozkih ulicah. Osebni avto tu nima kaj početi, no zatakne se z lahkoto. Thuy Khue jezero sredi mesta... Sprehajalna pot vodi verjetno dobršen del okoli jezera. Vendar jo tudi na motociklih precej uporabljajo...

Adv Spirit.

jst nc ne vem o tem…..🤷🏼‍♂️😃

ja, nekaterih ne preboliš nikoli....jaz še zdaj potočim kakšno solzo, ko se spomnim na Črta. Pa ga že 6 let ni več z mano..... Vsekakor pa je meni zelo pomagalo, da sem takoj vzela Goofa....boli sicer isto, samo imaš manj časa za razmišljanje, ker si polno zaposlen Ta viked je to zgledalo spet takole:

Tisti DIY bo za na enduro. Na cestnem programu je pa scottoiler. Za pritrditev je prišel prav vijak za nastavke stojala. Dobit cevko skozi nihajko je vzelo nekaj casa, ampak je pa fino, se skoraj ne vidi. In pa DIY nosilcek, misljen kot zacasno, ampak sem ga oblekel v termo skrcljivo buzirko in nasel cep od nekega stola, tako da sploh ne izgleda slabo.

Enmau po sivi cesti, mal več po beli cesti

Šoder, sv. Trojica, šoder, cerkniško jezero, šoder, ride

British Star Wars

za dušo...do rid

Kar sline ste mi pocedili. Vidim pa same neke super duper fensi motorje pa me zanima, če bi prišel z mojim oldtimerjem, ali bi me vzeli zraven? Saj ne, da bi se bal, da ne bo zvozil ampak zato, ker bi bil že v štartu v prednosti. Meni namreč ni treba izklapljati ABS-a! Malo pa tudi zato, da ne bi kvaril skupinske podobe! Za lažjo predstavo prilagam sliko:

Nesposobna, pohlepna politika vodi svet v vse večjo krizo in razsulo družbe.....tudi v "razvitem" svetu, praktično vsi penziči, ki lahko morajo delati, da lahko preživijo..... Eklatanten primer mr. Terminator nekoč top najmodernejši model, lahko je delal kar je hotel....prišel na zemljo gol, šel v oštarijo tam pref.... par modelov, enega slekel in mu vzel obleko, drugemu pukšo, tretjemu HD, ter se odpeljal v svet, pa naredu en kup sranja, brez nekih hudih posledic zanj..... dobro je potem prišel k pameti in prešel na pravo stran zgodovine in nas reševal......če bi se to zgodilo danes, bi ga aktivistke iz Društva 8. marec prvo min po novici na poročilih raztrgale na FB, ženske iz Društva kmečkih žena mu nebi pustile v vas, bog ne daj, da bi po nesreči v samoobrambi, kako nutrijo poču, bi ga konkretno naj......navaden holob bi ga z žolčno razpravo v našem parlamentu in zakoni psihično ubil, tipu bi se zmešalo..... ne bi izjavil "I will be back" temveč "I will never be back" 🤣 bil bi en bogi mr.nobody, totalna nula, ni več kot je nekoč bilo.....s časom, ljudje... in tudi hudo moderne face postanejo zastareli, omejeno ne-uporabni za današnji svet..... ker so penzije male, je treba neki delat, se je preizkusil v politiki, ni šlo, tam političnih nasprotnikov ni mogel enostavno pospravit, politika je ku.... sedaj mora revež v Total recall 2, delat reklamo za orodje, ki ga niti ne zna uporabljat, je pač vajen orožja, ne orodja, očitno je začetnik, če bi bil nek pravi mojster bi vsaj Milwaukee tool uporabljal😉 .... .....eto to nam gepira v penziji 🤪 kot posledica političnih odločitev naših veleumnih ministrov, ki so izjavljali, da je plačevat davke glupo 😬 na žalost nam tudi bog ne more več pomagat....edino, da se ta reaktivira v Total recall 3 in malo popuca malopridneže, sam se bojim, da bi mu že pri naših zmanjkal patronov....😉

@RobiRoberto hvala za pohvalo. Kilometerske razdalje tukaj res niso velike. Sva pa v sedlu dnevno tam okoli 6 ur. Seveda s prekinitvami, da si napolniva dušo, saj razgledi so tu ponekod res dih jemajoči. Zvečer po večerji in kakšnem se je včasih res težko prisiliti, da na kratko strneš dnevne vtise. Za to, da ste dnevno seznanjeni z najinimi dogodivščinami je pa v bistvu najbolj zaslužna @SuNa. Jaz se malo pošlepam na njene objave na FB.

Nekako prazno je tule danes... Kaj se nič ne vozite???

kurba sem jst dobr…k kruh…😉😃

. ... še zadnji "poletni" dan ps ... welcome to Mitas club

.

Idealna 😜

.

Ali imata VI2 kakšen avtomat, ki Vama po takih čudovitih dnevnih vožnjah, zvečer kar sam uredi fotografije, doda besedilo in objavi v tej temi? Vsak dan med vsemi novimi objavami na tem forumu, vajino objavo prihranim za zadnjo prebrano, ker vem da bo vsebovale najdaljšo in čudovito objavo. Žeklim Vama, da bi imela do konca vajinega potovanja vse potekalo brez večjih zapletov in težav.

Rzenik in Konj…

Mam par replik 6. Meni je všeč, da je podpisal, všeč mi je tudi koliko so mu plačali in zelo všeč mi je, da so očitno za povratek na vrh namenili neomejeno denarja. Strah, da bodo popokali in šli, je bil pri meni kar precejšen. Fabio govori o nekem tajnem projektu, upam da to pomeni čisto nov motocikel z neko revolucionarno zasnovo. V tem primeru ni budala, tudi če projekt ne bo ratal. Se mi zdi vredno probat. No v vsakem primeru ne morš bit budala, če podpišeš za 24 miljonov namesto za 8 . Težko bi razumel nekoga, ki bi podpisal za 8 milijonov + 2 naslova namesto za 24 milijonov + 2x izven top 10 v prvenstvu Denar je sveta vladar, zmage v prvenstvu so za egote, ki želijo, da jih vsi poznajo. V tem primeru lažje razumem, da človek izbere denar . 7. V bistvu tekmujejo v več disciplinah. Kdo bo zadnji, kdo bo večkrat padel, kdo se bo bolj polomil... Zarco je na testiranjih kazal precej, tudi sam je bil optimisitičen. Kje je pa sedaj?! Grozno. Tukaj je strah, da bodo popokali in šli še večji. Sicer pri Hondi denar ni nikoli problem, je pa problem to, da imajo mišljenje, da če ne zmagujemo, se tega ne gremo. Edino kar me tolaži je to, da v WSBK vztrajajo, kljub slabim rezultatom, ampak tam praktično ni nobenega vložka. Ena od težav se mi zdi tudi ta, da preprosto ne znajo in ne zmorejo. Mogoče bolj resno upajo, da bo točka preloma sprememba pravil. 8. Za enkrat bi rekel, da je edini brez službe že v tem trenutku Augusto Fernandez. Njega ne reši niti čudež več. Millerja so povezovali s Hondo, pa tudi če ne, bi rekel, da zna bit še frej v GasGas ekipi. To, kar dela Acosta je vstopnica na tovarniški bicikel. Da bi MM vozil v Tovarniškem KTM dvomim, medtem ko za GasGas verjetno ne bi podpisal. V Ameriški ekipi pa si upam stavit, da bo naslednje leto vozil Američan, verjetno tisti, ki je včeraj skoraj zmagal Moto2. Tako bo eden od trenutnega dvojca letel, medtem ko je drugi odvisen od tega, če Aprilii uspe pripeljati kakšno bolj zveneče ime oz. kako se bo odločil Aleix. Morbidelli žal ne najde več poti nazaj. Ta vikend se je sicer celo uvrstil v Q2 direktno in tudi imel kar precej svetlih trenutkov, na dirki pa spet nič od nič. Bomo videli, ko se pocajta do konca in pride na okus na bolj domačih progah. Skrbi me tudi za Rinsa. Slab motor, slaba forma po zlomu noge. Če ne bodo potrpežljivi z njim je lahko kariere v MotoGP hitro konec.