Jump to content
  • Sign Up
Sign in to follow this  
Cufa

Burna razprava o potopisih forumašev

Recommended Posts

Cufa

Sta s strani forumaša padli opazka in ideja, da je strašno  fajn brat potopise, ki jih pišete, pa strašno tečno brskat za njimi na forumu. Da bi bilo fino vse to imet zbrano  na enem mestu.
Ker je temu v bistvu namenjena rubrika Potopisi in izleti na prvi strani portala, sva skupaj ugotovila, da bi bilo res fajn, če bi namesto v forumsko temo, te lepo zložili tja kjer bodo lepo arhivirani in jih bo tudi lažje najt in večje veselje prebirat.

Ker je bilo izražen sramežljiv pomislek, da za prvo stran niso vsi potopisi primerni, ker naj ne bi bili vsi popotniki rojeni za pisce, in ker nikomur ne bomo zvijali roke, bomo naredili takole:

 

  • Vsi ki bi radi objavili potopis – dolg, kratek, o popotovanju na drug konec sveta ali izletu do vikiburgerja, pa se vam zdi, da ste vanj vložili nekaj truda in bi ga radi pokazali še komu drugemu kot forumašem – ga lahko s fotkami vred pošljete na mateja.pivk@motosvet.com pa bomo skupaj zadevo uredili in v red spravili in objavili.
  • Vsi, ki ste preveč sramežljivi, da bi se pokazali svetu, pa bi zadevo vseeno radi nekam nalimali, jo lahko prilepite v tole temo.  Ampak, vedite da jih bo tu čez čas težje najt.

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

Če prav razumem, dnevni vtisi ostanejo, tu naj bi bili malce boljši potopisi, še boljše pa na mejl poslat?

Share this post


Link to post
Share on other sites
Whiskey

Če se boste tega lotili predlagam, da potopise v osnovi razdelite po kontinentih in podredju po državah. Tako bo iskalcem lažje najti potovalne informacije. Oziroma, lotite se tega tako, da bo čimbolj pregledno in do uporabnika teh informacij prijazno.

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zivnorc

 

Sta s strani forumaša padli opazka in ideja, da je strašno  fajn brat potopise, ki jih pišete, pa strašno tečno brskat za njimi na forumu. Da bi bilo fino vse to imet zbrano  na enem mestu.

Ker je temu v bistvu namenjena rubrika Potopisi in izleti na prvi strani portala, sva skupaj ugotovila, da bi bilo res fajn, če bi namesto v forumsko temo, te lepo zložili tja kjer bodo lepo arhivirani in jih bo tudi lažje najt in večje veselje prebirat.

Ker je bilo izražen sramežljiv pomislek, da za prvo stran niso vsi potopisi primerni, ker naj ne bi bili vsi popotniki rojeni za pisce, in ker nikomur ne bomo zvijali roke, bomo naredili takole:

 

  • Vsi ki bi radi objavili potopis – dolg, kratek, o popotovanju na drug konec sveta ali izletu do vikiburgerja, pa se vam zdi, da ste vanj vložili nekaj truda in bi ga radi pokazali še komu drugemu kot forumašem – ga lahko s fotkami vred pošljete na mateja.pivk@motosvet.com pa bomo skupaj zadevo uredili in v red spravili in objavili.
  • Vsi, ki ste preveč sramežljivi, da bi se pokazali svetu, pa bi zadevo vseeno radi nekam nalimali, jo lahko prilepite v tole temo.  Ampak, vedite da jih bo tu čez čas težje najt.

     

 

 

samo s to varianto bo vse skupaj prebavljivo. Temo zakleniti in v njo lahko vlaga samo moderator-ka...ali pa nekaj v podobnem smislu...

Share this post


Link to post
Share on other sites
Snečer

Če bi se plačala zadeva, bi bilo še boljše.

Tako pa MS služi z brezplačnimi prispevki in šiba z reklamami.

Share this post


Link to post
Share on other sites
BREITNER

Saj, če bi čekirali forum srbskih prijateljev, bi lahko to imeli tukaj urejeno že pred leti, ne pa, da vedno zaostajamo.

Ne, tukaj ni izgovora ... bolje pozno kot nikoli. Saj pa smo pismen in kultiviran narod ali se motim?

 

Se pa strinjam, da se zadeva uredi posebej in ni moč komentirat z posti, ker potem itak vsaka stvar gre u k**** in je eden bolj pameten od drugega, tisti, ki pa dejansko želi potopis delit z drugimi, pa na koncu izpade budala (za nekatere). Največji problem pa je dejansko to, da najbolj pametujejo tisti, ki se vozijo na pir in nazaj.

 

Drugače pa, pozdravljam zadevo. Končno!

Edited by BREITNER

Share this post


Link to post
Share on other sites
Cufa

Če prav razumem, dnevni vtisi ostanejo, tu naj bi bili malce boljši potopisi, še boljše pa na mejl poslat?

Da..če pa koga skrbi da bo motosvet na njegov račun služil bajne miljone, pa lahko objavi v temi ali pa kej drugje.

Najbolj pregleden arhiv bo pa gotovo na portalu. Odločitev je vaša. :)

 

 

Snecerju, ki nikoli ne napiše ničesar pozitivnega in samo kljuva, pa lahko odpremo čisto njegovo temo v katero bo lahko objavljal čisto zastojn. Mu ne bo treba nič plačat. Pa obljubim, da je tud pogledala ne bom nikoli.

Share this post


Link to post
Share on other sites
ferek

... jaz bi bil pa vesel poleg "hvala lepa" vsaj kakšne majčke "motosvet" ali našitka... ena 2 obsežna potopisa sem objavil, obljubljeno je blo, pol se je pa zgleda pozabilo, pa bo že 2 leti od tega... v reviji Svet in ljudje sem tudi objavljal - brez honorarja, a 2 Juvančičevi knjigi in 2 starejši reviji, sta prišli po pošti v zahvalo... Ena takšna majhna pozornost je dobrodošla, kaj pa vem no... morda pa tudi ne...

Share this post


Link to post
Share on other sites
KNNMS

1. Prvi postanek za malico je bil pod gorskim vršacem NANOS

10173721_647175122018710_112852182653667

 

Verjel ali pa ne, danes že stoji turbina na bodoči elektrarni. Še perutničke zmontirajo pa bo.

A se takrat spodaj dobimo? :)

Aja, pa še; kje sta pa toliko listja pobrala na poti?

Lp

Edited by KNNMS

Share this post


Link to post
Share on other sites
osa rider

No pa naj bo........za vas sva se trudila: Dami34 in strejši gospod Pik1

 

Ker je bila dilema, kam objaviti spodnji potopis, sem se odločil za dnevne vtise, čeprav je ideja mogoče bolj primerna, kar za potopise.

S starejšim gospodom Pikom1 sva se naveličala brezveznega fijakanja, tako da sva se na podlagi 14 dnevnih priprav odločila zaPOTOVANJE DO ČRNEGA KALA!!!

Zavedala sva se težavnosti naše naloge in na podlagi tehtnih razmislekov izbrala odskočno točko, ki je bila kar OMV v Postojni.

 

Da ni bila tale točka izbrana kar "na pamet", govori dejstvo, da je znano zbirališče motoristov in seveda zelo primerno za naju, saj lahko ukradeva kako idejo ali celo informacijo iskušenim modelom na dveh kolesih.

Tako sva med oprezanjem za informacijami kaj kmalu srečala Valanta, pa Cartmana, in seveda Živga Norca in Norico. Kmalu sva ugotovila, da misli omenjena četica samo skočiti do Rovinja, in sva se samo zviška obregnila ob njih in odšla na popotovanje!!!

 

Ker sem edini, ki se brez GPSa ne izgubi (anede strejši g. Pik1), je bila izdelava intinerierja na meni. Zato sem za potovanje izbral najkrajšo in najlažjo pot, primerno nedeljskim motoristom.

 

1. Prvi postanek za malico je bil pod gorskim vršacem NANOS

10173721_647175122018710_112852182653667

 

2. Takoj za Razdrtim sva na Rebrnicah skrenila levo za Otošče

10177524_647175485352007_786421275645249

 

3. Teren je postajal vse težji in težji

10170685_647175288685360_523543700799286

 

3. dokler ni postal skrajno neprehoden. A starejši g. Pik1 se ni dal in je vztrajal....

10173714_647175542018668_150126348939313

 

10155743_647175548685334_593764494155564

 

Niti puščavski lisjak ne uspe imeti tako čistega motorja po terenski vožnji

1012155_647175558685333_4719136468800819

 

4. v trenutku so ceste postale podobnim tistim v Andih, ki jih ne imenujejo zaman "ceste smrti"

1656072_647175475352008_6529536237351012

 

5. stisnila sva zobe in se borila. Strejši gospod Pik sam s sabo in jaz kot fotograf z nemogočim terenom

10155074_647175468685342_113407760452510

 

6. Končno sva se prebila do Podnanosa, kjer sva zavila priti Vrabčem. Naj poudarim, da sva grizla strme klance in skoraj 360stopinjake ovinke, da je bmw skoraj dušo ispustil. No, končno sva se prebila do mesta kjer smo fašiste nažgali!!

10172854_647175222018700_859574306324206

 

7. nadaljevala sva proti Sežani in tik preden sva padla vanjo skrenila levo za Divačo. Tam je bil manjši postanek za počitek. Ker strejši gospod Pik1 spet ni imel denarja s seboj se je okrepčal kar v okoliškem vodnjaku.

10169386_647175538685335_833014520108974

 

Zadovoljen je nekaj mrmral in jaz sem slikal....

10155366_647175388685350_355992662221301

 

9. Nadljevala sva s popotovanjem in s skrajnimi močmi dosegla zadano destinacijo: Vikiburger

1609908_647175622018660_5551638942267033

 

Po nadčloveških naporih sva si privoščila kavico in nekaj malice, po poti domov sva pa tudi bila deležna naravne kopeli brez dodanih deodorantov in šamponov. 

Zavedam se, da takega popotovanja ne more opraviti vsakdo in kot nasvet sva s starejšim gospodom Pikom1 sklenila naslednje in vam polagava  v srce:

Ni važno kam greste in do kje pridete, važno je da se imate na vašem popotovanju neizmerno lepo, tako kot sva se imela midva  :D

 

p.s. prevozila sva:

10153848_647175568685332_717872863694067

Pa sta res ukradla moj plan potovanja za letos . . . . .  :wallbash:

Pol si moram omislit potovanje do Idrije, v letošnjem letu! :P 

Vidva pa glejta da mi ne pokvarita planov za letos! :P  

Share this post


Link to post
Share on other sites
Whiskey

Po moje neu blo slabu zamenjat naslou. Potopisi Zmešancou :grim  Od Ž proti A, nje :kva2:

Edited by Whiskey

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

 

1. Prvi postanek za malico je bil pod gorskim vršacem NANOS

10173721_647175122018710_112852182653667

 

Verjel ali pa ne, danes že stoji turbina na bodoči elektrarni. Še perutničke zmontirajo pa bo.

A se takrat spodaj dobimo? :)

Aja, pa še; kje sta pa toliko listja pobrala na poti?

Lp

 

Listje je po mojem turbina odnesla na cesto :P

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

Pa sta res ukradla moj plan potovanja za letos . . . . .  :wallbash:

Pol si moram omislit potovanje do Idrije, v letošnjem letu! :P

Vidva pa glejta da mi ne pokvarita planov za letos! :P  

Kje pa je spljoh Idarje? :D komaj čakam potopis....

Share this post


Link to post
Share on other sites
BREITNER

A to je zdaj že ta tema al kaj? Sem mislil, da bo to bolj urejeno, ne pa da bodo "sem ter tja" pisali potopise.

Pomeni, da boš spet moral iskat .... če pa to ni to, potem pa ne vem, zakaj mora toliko časa pretečt (tik-tak-tik-tak ....), da se uvede novost!?

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

V bistvu bi moralo biti takole ,kot če izpolnjuješ en obrazec, po katerem bi bilo mogoče potem dobiti kar iščeš:

1.relacija, al pa država, al pa del države, ki jo izbereš z drsnega seznama, kar prepreči zmešnjavo v temah in lažje iskanje (recimo, v začetku bi drsni seznam tudi omogočal dodajanja novih)

1a. mogoče bi lahko drsnemu seznamu, še dodali kake omejitve, ki bi spet omogočale lažje iskanje...ne vem recimo v stilu, kampiranje, solo, skupinsko,...itd

2. besedilni del

3. fotke

oziroma besedilo + fotka na katero se le to nanaša

4. osnovni izris poti

Share this post


Link to post
Share on other sites
BREITNER

V bistvu bi moralo biti takole ,kot če izpolnjuješ en obrazec, po katerem bi bilo mogoče potem dobiti kar iščeš:

1.relacija, al pa država, al pa del države, ki jo izbereš z drsnega seznama, kar prepreči zmešnjavo v temah in lažje iskanje (recimo, v začetku bi drsni seznam tudi omogočal dodajanja novih)

1a. mogoče bi lahko drsnemu seznamu, še dodali kake omejitve, ki bi spet omogočale lažje iskanje...ne vem recimo v stilu, kampiranje, solo, skupinsko,...itd

2. besedilni del

3. fotke

oziroma besedilo + fotka na katero se le to nanaša

4. osnovni izris poti

 

Dobro je, da vsak da neko idejo kako bi naj izgledalo, ampak brez brezveznega nabijanja, potem pa naj odgovorni izluščjo kaj je dejansko res najbolj uporabno.

Share this post


Link to post
Share on other sites
motozajebant

No, ker sem bil jaz pobudnik za tele potopise, vam povem kako sem si jaz to zamislil. :P

 

Imel sem v mislih, da bi se odprla še ena rubrika kot je On the road&off road z imenom POTOPISI..... in bi tja not, vsak ki bi imel željo, odprl temo z naslovom npr. Potovanje po skandinaviji in spisal svoj potopis....

 

Zadeva bi bila za ljubitelje potopisov veliko lažja, ker bi bili vsi potopisi objavljeni v eni sami rubriki. Zdaj se zgubijo, ker dolgo časa v njih noben ne komentira in ga "izrinejo" nove teme, tako da moraš poscrolat tut po 5 strani, da najdeš kakšnega (tako kot recimo od molotova FREEDOM RUN, ki je čisto zabačen) :)

 

Brez kakršnih koli komplikacij ;)

 

Ampak mislim da bo ostalo tako kot je, ane Cufa? :smoke:

 

lp

Edited by motozajebant

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zivnorc

...čisto tako:

 

Tema POTOPISI bi morala biti ZAKLENJENA!

S prošnjo adminu oz. skrbniku teme dobiš pravico do objave svojega potopisa. Ko je objavljeno, se temo zaklene do naslednje prošnje adminu.

Tako ni treba obremenjevati admina, da on objavlja in se trati njegov čas, hkrati pa so onemogočeni komentarji in nabijanja...

 

...v primeru, da ima kdo kaka vprašanja, obstaja ZS... in če se avtorju potopisa zdi , da ga je nekdo kaj pametnega in koristnega vprašal, pa bi bilo fino, da bi to izvedeli še drugi... ponovi vajo... piši adminu, da še kaj dodaš ali popraviš... in to je-to

 

Simpl ko srbski pasulj iz Romunije... :D

Edited by Zivnorc

Share this post


Link to post
Share on other sites
motozajebant

...čisto tako:

 

Tema POTOPISI bi morala biti ZAKLENJENA!

S prošnjo adminu oz. skrbniku teme dobiš pravico do objave svojega potopisa. Ko je objavljeno, se temo zaklene do naslednje prošnje adminu.

Tako ni treba obremenjevati admina, da on objavlja in se trati njegov čas, hkrati pa so onemogočeni komentarji in nabijanja...

 

...v primeru, da ima kdo kaka vprašanja, obstaja ZS... in če se avtorju potopisa zdi , da ga je nekdo kaj pametnega in koristnega vprašal, pa bi bilo fino, da bi to izvedeli še drugi... ponovi vajo... piši adminu, da še kaj dodaš ali popraviš... in to je-to

 

Simpl ko srbski pasulj iz Romunije... :D

 

Jaz osebno ne vidim nič napačnega, če nekdo spiše potopis in se potem malo pokomentira, vpraša.... Morda pa bo čez čas nekdo drug hotel na isto destinacijo in mu bo tisti odgovor prav prišel...

 

Jaz sem bolj razmišljal, da bi bili vsi potopisi v eni sami rubriki..... Sej zdej načeloma veš kje iskat potopise, je pa mal tečno, ker je še veliko tem vmes (ali si bil ti, specifične destinacije: Korzika, Nordkapp, itd.)... 

Share this post


Link to post
Share on other sites
DinDiin

Komentira ze.....sam ce je zajbancija vse povprek bos spet prebiral solato.

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Sign in to follow this  

  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.



  • Zadnje objave na forumu

  • Similar Content

    • nemo
      By nemo
      Irska 2018 – povzetek 17- dnevnega potovanja
       
      Za letošnje »glavno« potovanje sem izbral Irsko. Odpravil sem se v začetku avgusta, v času velikih vročin in v vrhuncu dopustniške sezone. Zato sem krenil iz Ljubljane že ponoči, ob treh. To je bila dobra odločitev. Čez Italijo sem vozil brez problemov, temperatura nikoli ni bila višja od 24 stopinj. Vožnja je potekala tekoče, v nasprotni smeri, proti vzhodu, pa v glavnem stoječe kolone, ferragosto…
      Ko takole drvim po avtocesti, nehote postanem pozoren na vonjave, ki se menjavajo na vsakih nekaj kilometrov. Prevladujejo vonjave kurjih in prašičjih farm ter hlevov govedi. Jutranja meglica in vlaga še povečujeta intenzivnost smradu. Le občasno zadiši po slaščičarni, ko se peljem mimo kakšne velike tovarne slaščic, rogljičev… Vonja sveže pečenega kruha nisem zasledil.
      Okrog 9h sem bil že v Torinu, Francija je bila vse bliže. Prevozil sem italijanski Sestriere in potem, že v Franciji,  nekaj manjših prelazov, super speljana cesta, nato spust do Grenobla.










      Po dolini je bila peklenska vročina, do 39 stopinj. Slekel sem moto obleko in v kratkih hlačah in majici nadaljeval proti zahodu. Vozil sem skozi nekaj nacionalnih parkov, iskal višje predele in si na ta način zniževal »potovalno temperaturo«.






      Proti večeru, po prevoženih cca 1000km, sem začel iskati kamp, najprej pogledam na Garmin, potem preverim na netu. Moulin Brulé zgleda OK, grem tja. Najprej receptor reče, da so polni, potem se zmeniva za prostor ob igrišču, pod smreko in ob potoku. Poceni, 11€ kampiranje + dva piva. V recepcijo sem dal preko noči hladiti plastenko radenske, ki me je naslednji dan tešila žejo.


      V podobnem slogu sem naslednji dan po osrednji Franciji nadaljeval proti zahodu in v mestu Bordeaux obrnil proti severu. Vmes sem naredil pavzo in spremljal MotoGP.






      Obiskal sem La Rochelle, navtično meko Francije in vozil ob atlantski obali proti prelepi Bretanji, peljal skozi simpatična turistično-ribiška mesteca (Pornic, Audierne…). Zanimivo je bilo gledati nasedle barke. Namreč, razlika med plimo in oseko je ob zahodni obali Francije med 5 in 10 metri, zato barke dvakrat v enem dnevu »nasedejo«.



















       
    • dkee46
      By dkee46
      Oj,
      za konec meseca imam v planu cca. 2 dnevni izlet po Gorenjski/Goriški in tistem delu Slovenije. Bi pa prosil za dobre nasvete, kje se ustavit, kaj ogledat, katero pot izbrati itd. za vse kateri ste iz tistega konca ali ste tam že bili.
      Nekako tako je plan (ni po vrstnem redu, se mi še ni dalo razsortirati, če je kdo od tam in pozna tisto okolico pa ima voljo, bi pa bil zelo vesel..):
       
      1. Bled (to je 1. točka, to velja),
      2. Bohinj
      3. Izvir Soče
      4. Velika korita Soče
      5. Mala korita Soče
      6. Slap Virje
      7. Soteska Vintgar
      8. Slap Boka
      9. Krnsko jezero
      10. Mangrtsko sedlo
      11. Slap Kozjak
      12. Šunikov vodni gaj
      13. Trdnjava Kluže
      14. Kobarid (kostnica)
      15. Dolina Soče
      16. Napoleonov most, Kobarid
      17. Kobarid
      18. Slap Sopota (Tolmin)
      19. Pokljuka
      20. Slap Peričnik
      21. Vrba (domačija Franceta Prešerna, Vrba 2)
      22. Koča pri Savici (Ukanc 103) + peš do Slapa Savice
      23. Jalovec
      24. Zavetišče pod Špičnikom (koča)
      25. Slap Kozjak
      26. Kobarid
      27. Tolmin
      28. Most na soči
      29. Idrija
      30. Planica
      31. Kranjska Gora
      32. Jesenice
      33. Bohinjsko jezero
      34. Kal-koritnica
      35. Partizanska bolnica Franja
      36. Blejski grad
      37. Zelenci, Kranjska Gora
      38. Jezero Jasna, Kranjska Gora,
      39. Vršič
      40. Brezje 17A, Kavbojke - Patrck's Musher Jeans
       
      S tem, da za vse predele, znamenitosti niti ne vem ali je možen dostop z motorjem več ali manj blizu, ker v moto opremi mi ravno za nevem koliko KM ni za pešačit. Sem pa časovno omejen, tako, da kvečjemu 2 cela dneva prideta v poštev vse skupaj (+pot iz prekmurja in nazaj). Če bo preveč, bi nekatere destinacije odstranil.
       
      Spodaj prilagam na hitro zemljevid, kako bi si naj vrstile točke - od LJ na sever in potem okoli nazaj. Kaj menite?
       
      Če ima kdo ne potrebne in komentarje, kateri niso na mesti, se prosim vzdržite. Hvala!  

    • Anzee
      By Anzee
      Prejsnji teden smo se z dvema prijateljema skocili na hitri krogec po balkanu,... casa smo imeli na zalost samo 5 dni, ampak vseeno je bilo vrhunsko!
      Start je bil predviden v soboto ob 6h zjutraj, plan je bil priti nekje v blizino Crne gore, kar je nekje 600km. Od stirih noci smo planirali, da dvakrat kampiramo na crno, dvakrat pa najdemo kaksen poceni apartma.
      Moj motor sem nalozil kar se da malo, ker se mi ni dalo vlect odvecnih stvari s sabo. Ampak ker sem edini od ekipe s kovcki, sem moral vzeti pac malo vec. Sicer pa, foto/video oprema, nekaj orodja, par sendvicev, 3 majce, 3 gate, se ene rokavice, dezni kombinezon, sotor, spalka, lezalke,.. skratka, prevec

      Jaz sem sel z KTM 990 Adventurjem, kolega pa s Husqvarno Nuda 900R. Svojo robo je kar zagurtnal na zadnji sedez.


      Do postojne smo picili po AC, tam se je pridruzil tretji kompanjon z BMW F800 GS..

      Koncno morje... Novi Vinodolski... cas za hrano, mal soncka, stran zmetat odvecne obleke in podobno..


      Motorji pred obalo...


      Po Paklenici smo zavili v notranjost, do Gracaca, potem pa proti Kninu, kjer naj bi bila zapora ceste.. ampak smo vseeno tvegali in sli.. ubistvu je blo samo par km makadama..
       
      V Senju je biu cas za drugo pavzo. Ura je bila ze nekaj cez 14, tako da je drugi sendvic kar pasal

      Pocasi se je ze zacelo vecerit.. in poleg bolj tople hrane je bilo treba poiskati tudi prostor za prespat.. V Stolacu v Bosni smo koncno nasli odprto pekarno in si omislili burek + jogurt..

      Za spat pa je blo odlicno malo naprej... po krajsem vzponu smo nasli makadamsko pot, ki nas je pripelala do neke manjse jase na pobocju hriba s super razgledom.. sotori, bluzenje, spanje.. ni slabo

       

    • gtgs
      By gtgs
      MONGOLIJA 2017 - MOTOPIS  

      UVOD

      Letos bo ekipa razširjena. Primorsko-gorenjska odprava v Mongolijo je že pripravljena in nestrpno pričakuje odhod. Polona in Denis na advenčerju zastopata gorenjske barve, Miro in Zdenka pa primorske na običnem GS-u.

      Teden dni pred odhodom nam Miro pošilja poslednji opomnik, da ne bi kaj pozabili glede Mongolije in demokratično odloča namesto nas.

      Za ilustracijo t. i. demokracije objavljam njegovo sporočilo nam, navadnim članom odprave.  


       
      Zdravo! 

      Pridržujem si pravico, da kot najstarejši (beri! morda tudi najpametnejši) član odprave demokratično odločim kaj in kako.

      Če bomo kaj pisali in objavljali o našem potepanju,  je čas,  da to obelodanimo (pa brez nekega medijskega pompa).

      Zamisel:

      Zdenka piše uvod, ostali pa svoje začetne težave ali pričakovanja ali …

      Dodamo še opis začrtane poti …

      Potopis pa bi napisali kasneje, ker bo za pisanje sočasno premalo časa.

      LP

      mk


       
      MIRO: 

      Mongolija - beseda, ki jo izgovarjamo s strahospoštovanjem pa nihče ne ve, zakaj. Vsaj pri meni je tako.

      Pred odhodom - priprave

      Plani se že dolgo kujejo in zemljevid je že čisto zdrsan od prsta. Vendar ni vse tako enostavno in preprosto. Zima ni bila ravno primerna za nove plane in še sreča, da je bil plan v mislih že dlje časa.

      Pomoč pri planih


      Vse je šlo narobe.

      Kupil sem si novo obleko, tako, ki jo premorejo pravi offroad vozniki pa naj si bodo zaresni ali samo reklamni. (slika). Pozneje se je izkazalo, da so hlače številko prevelike (me je pač manj v hlačah, kot sem si mislil). Z nekaj težavami so mi jih zamenjali za manjše.


      Začel sem se ozirati za novim GS-om Rally - lepe modre barve, v kombinaciji z novo obleko čista šminka (to se za teren in brezpotja, ki so v planu, nujno potrebuje).

      Srce pa ni zdržalo vsega tega navdušenja naenkrat. Urgenca. Imel sem srečo. Pripeljali so me 5 minut pred katastrofo in ljudje v belih haljah so mi kljub medicinskim pomagalom, ki so kazala normalno stanje, verjeli, da je z mano nekaj hudo narobe. Znancu, ki je imel podobne težave kakšen mesec prej, žal niso verjeli ...

      Pa sem imel dva meseca časa za razmislek, kaj je prav in kaj narobe; in kaj bi moral in česa ne bi smel ...

      In kaj sem v življenju že doživel in kaj bi še moral pa če bi in če ne bi ...

      Plan je plan in treba je naprej. Nikoli nazaj, če pa že pa malo v loku.


      Pomlad je tu. Grem v trgovino naročit nov motor.

      Prijazni do mene kot vsako leto znova. Ja, vsa oprema, čudovito, lepa barva, doplačilo za sedež v dvoje, doplačilo za to in ono, številka (cena) taka, kot da bomo v treh na motorju. Dobava – meseca maja.

      Po planu.


      Iščem belo-modro čelado, da bo šminka popolna.

      Zdenki "sem privoščil" novo jakno z nekaj modrine, da ne bi preveč izstopala od moje perfektnosti in ji svetoval, da uporablja par let stare belo-modre rokavice, ki do sedaj niso šle na nobeno kombinacijo.

      Niti se ni pritoževala.

      Sredi maja povprašam, kdaj moram plačati motor, da ga pridem iskat, pa utekavanje ...

      Na drugi strani mobitela (včasih smo rekli žice) tišina. Potem pa: motor bo šele sredi junija. Pa še en ČE je bil vmes.

      PREPOZNO!!!

      In če je srce vzdržalo ta šok, potem bo tudi planirano pot.

      Nisem se preveč razburjal, ker to škoduje zdravju. Ampak kako bom pa sedaj šminkiral po mongolskih brezpotjih?! In kaj si bodo mislile kamele in konji, da sem barvno slep (še sreča, da večina živali vidi črnobelo).

      Doma v garaži odkrijem "starega" preizkušenega GS-a. Pa saj mu nič ne manjka!


      Redno je servisiran in vzorno vzdrževan. Vseeno mi ni dalo miru in se zapeljem do mojstra Romana, da še on vrže eno oko. Ko je ugotovil, da prevzema odgovornost za brezhibno delovanje motorja za naslednjih 17.000 km, je vzoren motor razglasil za razvalino.
      In namesto pet minut pregleda sva okrog njega hodila štiri ure. Pa poglej to pa ono pa tretje, za vsak slučaj zamenjaj to, pa vzemi še to s sabo ... Vse skupaj na mojo samozavest ni delovalo ravno najbolje. Pregled se je zavlekel v naslednji dan.


      Na koncu sva bila oba zadovoljna, kaj bo pa v resnici, bosta pokazala čas in pot.

       
      POLONA:

      Mongolija... zakaj bi zahodnega človeka vleklo v ta odljuden konec sveta?

      Odločitev, da se odprave v Mongolijo udeleživa, je padla zelo hitro. Moja dolgoletna skrita želja se je končno uresničila!

      Ko idejo izraziva na glas med prijatelji, se hitro najde nekaj podpornikov, ki z veseljem priskočijo na pomoč s svojimi izdelki. Zato na naši poti ne bomo nikoli ne spodaj ne zgoraj brez, nikoli energijsko podhranjeni niti umazani.


      Ponujene pomoči, ki je dandanašnji tako redka, smo izredno veseli predvsem zaradi zavedanja o moči prijateljstva.

      A po prvem navdušenju kmalu pride trenutek resnice. Kakšne temperature nas čakajo, kakšne ceste, kakšno multimedijsko okolje;-)... Z Denisom začneva graditi načrte. Potrebujeva ogromno osnovne opreme kot je orodje, gume, šotor, spalni vreči, novi škornji..., saj na taki poti še nisva bila.


      Miro in Zdenka, kot izkušenejša popotnika, svetujeta še to in ono. A kako bova vse skupaj zapakirala za mesec dni potovanja? To je bilo posebno poglavje v vseh pripravah. Do sedaj sva naredila nekaj tur, a to so bile poti po Evropi in bližnji okolici, zdaj pa se odpravljava v prostrana neznana brezpotja.

      Kako zapakiraš osebno prtljago v tri motoristične kovčke za mesec dni za dve osebi, pa šotor in spalni vreči, pa čevlje, higieno, fotoaparat, pa HRANO, ker moj mož vendar mora jesti najmanj 5x dnevno.

      A ko vse to nekako preštudiraš, prilagodiš in na koncu tudi izpelješ... pride Miro in reče:« A imaš olje, polnilce, zračnice...« Na, pa sva spet pred izzivom, kam zabasati še vse, na kar je Miro opozoril.


      Teden dni pred odhodom Miro (kot najstarejši in najmodrejši član odprave) obelodani, da bomo objavili naš podvig. »Pa dajta kaj še vidva napisat... vajina pričakovanja in plane, samo par besed, bomo objavili,« pravi. Denis se tej nalogi na prvo žogo in na deleč izogne in pisanje za moško revijo pade v ženske roke.

      Na poti v hribe začnem še dodatno analizirati notranjo željo po obisku Mongolije. Čemu me vleče tja, kaj bi rada našla, kaj začutila? Kaj pogrešam v zahodni, dekadentni družbi... Kaj me vleče na drug konec sveta, kjer so ceste še makadamske, kjer ni wi-fija in brezžičnega telefona, tudi hrana, po besedah ljudi, ki so Mongolijo izkusili, ni hvale vredna, nobenega udobja, ki se za poletni dopust spodobi, tople morske vode in božajočega sonca.

      Odgovor se ponuja kot na dlani. Gremo iskat široka prostranstva, kjer se počutim svobodno, neokrnjeno naravo, v katero človek ne posega egoistično, pristne človeške odnose, kjer človek človeku ni volk, temveč prijatelj, na katerega se v trenutku težav lahko obrneš. Gremo razpet krila, da nas življenje popelje do izkušenj, ki so nam namenjene.

       
      ZDENKA:

      Mongolija – dežela modrega neba

      Kamele, konji, rokoborci, lovci s sokoli, grleno petje, puščava, pašniki, brezpotja; šamanizem, budizem, islam, krščanstvo … In vodka!

      Otroška domišljija, mladostne želje in končno resni načrti, ko se življenje prevesi v drugo polovico stoletja … In nato šok, ko glavni motorist, predviden za mongolska brezpotja, pristane v Kliničnem centru (servis motorja)!

      Sreča v nesreči, lahko bi bilo še huje. Rehabilitacija …

      Za začetek ga sprehajamo, potem nabavimo turne smuči za okrog hiše. Asistiram. On pa sitnari …

      Ko ugotovim, da je edina tableta, ki bi pospešila zdravljenje tisti stari (športni) motor, ki ga gleda že celo zimo, ni dileme. Prijatelji, ki nikoli ne zatajijo, ga gredo iskat.  Garaža začne čudežno sevati in zdravilne energije spravijo motorista na prve daljše sprehode. (Znano je bilo, da on ne hodi peš; on se VOZI!)


      Zavest, da ima v garaži nekaj strojev, ki zahtevajo voznika, ga sili na daljše proge. Pomlad trka na vrata.

      K pospešenemu zdravljenju veliko pripomore Denis; njuni telefonski pogovori so sumljivo žensko dolgi. Pogovarjata se o motorjih, o opremi, o cestah, o Mongoliji in o Jošimuri. Preverim, kje je ta - meni neznana dežela - in ugotovim, da je to avspuh (japonski). Kasneje ugotovim, da je tako dober in tako lep, da ga morata nujno imeti (vsak svojega!).
      In če kupiš dva, imaš seveda popust na količino. Ah … kako je lep, kako hrumi, kako drugačen je od drugih …


      Ti dve Jošimuri sta uspešno izrinili Polono in Zdenko vsaj za dva spomladansko motoristična vikenda …
      Ženske so spomladi bolehne, na vrtu je veliko dela, otroci potrebujejo matere!

      Prvi moški moto izlet do Paklenice je bil uspešen: Dinko, ribice, motoristi in motoristke (celo ena simpatična medicinka vmes in par zelo znanih modelov) …


      Potem je šlo vse prehitro …

      Iz kleti je privlekel šotor (za vsak slučaj, če ostaneš sredi stepe; sicer bomo spali po hotelih) in nostalgično sva ga postavila.
      Malo je smrdelo po zatohlem in naftalinu, po tednu zračenja je bilo bolje. Po opravljenem testu, če še zmore zlesti vanj, se je smejala tudi naša Mumi.



      Potem je testiral tudi spalne vreče …


      Na moje pomisleke glede zdravstvenega stanja in predvidenih mongolskih naporov odrezavo odgovarja …
      (A delam lahko, na dopust pa ne smem, a ti veš, da imam še 20 dni lanskega dopusta, da pred tem posegom nisem bil 14 let pri zdravniku … jaz poznam statistiko, koliko odstotkov takih umre, koliko jih živi, sem vse preštudiral … ne mislim zdaj sedet doma in čakat, kdaj me bo kap …)

      Z Denisom sta resnično vse uredila. Ostajajo samo še malenkosti.

      Vize za Mongolijo sta šla (oba!) iskat v Varšavo, ker je tam Denis kot doma. (Kje vse sta kolovratila v vmesnem času, nam ni znano.)


      Vize za Rusijo bodo pravočasno. Turistične ali poslovne. Pravijo, da tranzitnih ne moremo dobiti, ker (po njihovih pravilih) v Rusiji lahko naredimo 500 km na dan, v Rusiji pa si s tranzitno vizo lahko le nekaj dni, kar je po njihovem mnenju premalo glede na naše plane …  (Žal ne vedo, kako sposobna sta Denis in Miro! Gotovo za več kot 500 km na dan!)

      Letalske karte je uredil Denis.
      Štartamo s cilja – od doma. S prevozom do letališča v Benetkah, nato presedanje v Istanbulu in naprej  do Biškeka.

      Motorja in dokumenti naj bi nas že čakali  v Biškeku - glavnem mestu Kirgizije.


      Naj bi … kajti znanci, ki so z istim transportom (ADV Factory) poslali motorje s Poljske v Kirgizijo, so tam izgubili par dni, ker so morali čakati na dokumente, ki so bili sicer obljubljeni, a jih ni bilo. Potem se je vse uredilo in zdaj se vozijo nazaj po Svilni cesti (menda celo po snegu).

      Včasih je dobro, da vsega ne vemo. Pustimo se presenetiti. Upajmo, da bo presenečenje pozitivno!


       
      Pripenjam še zimsko domačo nalogo o Mongoliji. (Prirejeno po wikipediji)


       
      Mongolija je azijska celinska država. To je dežela step, planin in puščav. Na severu meji na Rusijo, na jugu, vzhodu in zahodu na Kitajsko, na zahodu pa se približa Kazahstanu (38 km).

       Z 1.564.116 km² je po velikosti 19. država na svetu, vendar je zelo redko naseljena.  Ima približno 3 milijone prebivalcev. (Po velikosti jo nekateri primerjajo z Iranom, saj je samo malo manjša od njega, ima pa samo 4% prebivalstva v primerjavi z njim.)

      Približno 30% prebivalstva je nomadov ali pol-nomadov.

      V Ulan Batorju, glavnem in tudi največjem mestu, pa živi okoli 45% prebivalstva.

      Mongolija je visoka, hladna in vetrovna. Ima izjemno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi poletji.

      Geografija Mongolije se spreminja, od puščave Gobi na jugu do hladnih in gorskih regij na severu in zahodu. Velik del Mongolije sestavljajo stepe, z gozdnatimi območji, ki obsegajo 11,2% celotne površine. Najvišja točka v Mongoliji je Hujten na skrajnem zahodu, v pogorju TtavanBogd, ki je del mongolskega Altaja z višino 4374 m. Najdaljša reka je z 992 km Selenga, od tega sta začetni dve tretjini v Mongoliji. Selenga po prehodu meje v Rusijo v veliki delti priteka v Bajkalsko jezero.

      Politični sistem Mongolije je parlamentarna republika.

      Mongoli predstavljajo približno 95% prebivalstva in so sestavljeni iz Khalkha in drugih skupin. Khalkha predstavljajo 86% prebivalstva Mongolov. Preostalih 14% so Oirati, Burjati in drugi. Turški narodi (Kazahstanci in Tuvanci) predstavljajo 4,5% prebivalcev, ostali so Rusi, Kitajci, Korejci in Američani.

      Uradni jezik v Mongoliji je mongolščina in ga govori 95% prebivalstva. Na zahodu države sta kazahstanščina in tuvanščina, oba turška jezika.

      Danes je mongolščina napisana v cirilici, čeprav so v preteklosti pisali z mongolsko pisavo. Uradna ponovna uvedba stare pisave je bila načrtovana za leto 1994, ki pa ni bila izvedena pri starejši generaciji, ki ima največ praktičnih težav. Tradicionalna abeceda se počasi ponovno uvaja v šolah.

      Rusko se najbolj pogosto govori kot tuj jezik, sledi angleščina, ki postopoma nadomešča ruščino kot drugi jezik. Korejščina je pridobila na popularnosti, ker deset tisoč Mongolov dela v Južni Koreji.

      V skladu s popisom prebivalstva 2010, je med Mongoli starimi 15 let in več, 53% budistov, medtem ko je bilo 39% nevernih.

      Prevladujoča vera v Mongoliji je tako tibetanski budizem (lamaizem). Islam pa je prevladujoča religija med Kazahstanci na zahodu države.

      Gospodarstvo v Mongoliji tradicionalno temelji na paši in kmetijstvu,  obsežna rudna nahajališča bakra, premoga, molibdena, kositra, volframa in zlata pa so gonilo industrijske proizvodnje. Poleg rudarstva (21,8 % BDP) in kmetijstva (16% BDP), dominira industrija, sledita trgovina in storitve, prevoz in skladiščenje ter poslovanje z nepremičninami.


      Tradicionalno mongolsko bivališče je znano kot ger. V preteklosti je bil bolj znan ruski izraz jurta.  Mongolski umetnik in umetnostni kritik N. Chultem pravi, da je bil ger osnova za razvoj tradicionalne mongolske arhitekture. V 16. in 17. stoletju, so bili lamaserie (samostani) zgrajeni po vsej državi. Mnogi od njih so se začeli kot ger-templji. Ko ga je bilo treba razširiti, da bi sprejel vse večje število vernikov, so mongolski arhitekti uporabljali 6 ali 12 kotne strukture, s piramidno streho, kar je bil približek okroglemu geru. Nadaljnja širitev je privedla do kvadratne oblike templjev. Strehe so bile narejene v obliki šotorov. Rešetkaste stene, drogove za streho in plasti filca so nadomestili kamen, opeka, tramovi in deske in postali so stalni.

      V tradicionalni mongolski arhitekturi razlikujemo tri sloge - mongolskega, tibetanskega in kitajskega, kot tudi kombinacijo teh treh.

      Marsikaj od tega bi radi videli ...

       

       
      V pričakovanju uvodnih ovinkov po kirgizijskih hribih, vožnje po kazahstanskih in ruskih prostranstvih
      in v nestrpnem pričakovanju mongolskega modrega neba …


       
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy terms and use of cookies!