Skoči na vsebino

Priporočene objave

Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob

PREDRAGI BAJKERJI !!


Mraz in sneg vas ne strašita?
Obolevate za abstinenčno non-motoristično krizo?
Dolgčas vam je?
Radi bi dobro staro motoristično odštekano fešto?



Nič bat! Imam rešitev. 10., 11. in 12. februarja 2017 bomo

 

 

PR' CENC',

PAKA 57 nad VITANJEM,

 

znova organizirali najboljši slovenski zimski moto tabor!!


MAMUTOVANJE 2017
 

mamutovanje.jpg


Dobite welcome drink,

naročje drv in kup slame za pod rit.

Vse ostale pripomočke prinesite s seboj!

 

Avtomobile in štirikolesnike pustite doma, ker niso zaželeni!!

Dobrodošli ste pa vsi bajkerji, ki ste za dober žur ob tabornem ognju!
Pridite z motorji na tri dni mrzle moto zabave v snegu!!


POVEJTE SE DRUGIM MOTORISTOM, KI SE NE BOJIJO ZIME!!! OGLAŠUJTE NAOKROG!!!


 

 

 

Dr_Jakob in ostala organizacijska družba
p.s. prijave in dodatni info na mamutovanje@gmail.com

 

 

Predlagana oprema:

 

* šotor in armafleks ter spalna vreča (imamo tudi eno zelo dobro in preizkušeno metodo za udobno spanje- od kolega surferja si sposodiš vrečo za surf, vanjo zatlačiš navadno povprečno spalno vrečo, ter noter zlezeš še sam)

 

* lopata za sneg

 

* pijača in jedača (vino, ČAJ, pivo, šnops in klobase, lahko privlečete tudi kakega odojka ali 5) Naj se enkrat poudarim, da organizatorji pripravimo samo prostor, drva in slamo! HRANO IN PIJACO PRINESITE S SEBOJ!!!
 

* žoge, frizbiji in ostale pripomočke za krajšanje časa (tudi karte in Monopoli

ha-ha )
 

* roštilj, lonce za golaž, termovke za čaj, ... skratka vse kar rabite za uspešno kuhinjo zunaj!
 

* TOPLA OBLACILA IN ODEJE, ker BO mraz!!

Tukaj bomo:

http://www.geopedia.si/#T105_F450:14940707_x500000_y100000_s9_b4

Malo pogleda za nazaj:

http://motosvet.com/tabla/topic/39852-mamutovanje-2016/

https://www.youtube.com/watch?v=yHrD5CGBqFc

http://motosvet.com/tabla/topic/37088-mamutovanje-2013/
https://youtu.be/gGIxcuN9qBU

Popravljeno . Popravil Dr_Jakob

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
thumper    9228
thumper

meja kolenčkanja na 0.30 ..pa ker brezumni diujak na 0.45.. ups sorry wrong temi ..

Popravljeno . Popravil thumper

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
thumper    9228
thumper
pred 8 minutami, smasher pravi:

Hmmmm lanski mamut bajk še v kosih, bom pisal božičku za 13 plačo, pa tu na forum če kdo od mamutov ve za kak motor ki se kje žalosten praši...

 

imaš plac in čas v lj?

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob
pred 3 urami, smasher pravi:

Hmmmm lanski mamut bajk še v kosih, bom pisal božičku za 13 plačo, pa tu na forum če kdo od mamutov ve za kak motor ki se kje žalosten praši...

 

Odvisn kolk € ti leži naokrog. Jst sm za mojega dal slabih 1000 na cesto z novimi gumami, pa sem zelo zadovoljen.

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
izibajker    4892
izibajker
pred 12 urami, smasher pravi:

Hmmmm lanski mamut bajk še v kosih, bom pisal božičku za 13 plačo, pa tu na forum če kdo od mamutov ve za kak motor ki se kje žalosten praši...

Nasproti Strelišča, točno na križišču Dolenjske in Orlove ulice, ima en tip zadaj na dvorišču v dveh  garažah polno neke ropotije, ki bi zlezla v tiste hribe. Mogoče bi pa tudi kaj rental..

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob

Na današnji dan lanskega leta sva s SFjem zganjala Mamut trening, zdej pa ne moreva, ker ni snega... kwajtozaensrajne?!

Popravljeno . Popravil Dr_Jakob

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
dr.looney    19356
dr.looney
pred 2 minutami, Dr_Jakob pravi:

V Cjel mamo že zmržjene ceste... pa še nč ne solijo. Je kdo za drift?

pazi, da te kje ne snamem s ceste...... :P 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob
pred 8 minutami, maus pravi:

mene nau, ker nimam pegasota :P

 

Zdej k boš Minđo prodal, ti bo mogoč ostal dost dnarja za eno kavo in enga Pegasota ane?

pred 7 minutami, dr.looney pravi:

pazi, da te kje ne snamem s ceste...... :P 

Nea morš, sm prehiter.

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
maus    55799
maus
pred 5 minutami, Dr_Jakob pravi:

Zdej k boš Minđo prodal, ti bo mogoč ostal dost dnarja za eno kavo in enga Pegasota ane?

:nono:

nisem tok dober voznik, da bi se z vami primerju in vozu pegasote in ostala stara jajca ... :P

 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob
pred 2 minutami, maus pravi:

:nono:

nisem tok dober voznik, da bi se z vami primerju in vozu pegasote in ostala stara jajca ... :P

 

To se sicer strinjam, ampak lohk pa vseen probaš. Te bomo naučil, kako se vozi po snegu z eno roko, drugo boš mel pa frej za ćik

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
maus    55799
maus
Pravkar, Dr_Jakob pravi:

To se sicer strinjam, ampak lohk pa vseen probaš. Te bomo naučil, kako se vozi po snegu z eno roko, drugo boš mel pa frej za ćik

ne hvala ... to sm se tko vozu leta 1981, k ti še nisi vedu kaj je sneg ... pa sem se raj odloču, da js pa sneg v kombinaciji z motorjem, nismo glih fajn družba ... štekaš ...

vi kr uživite na svojih jajcih pozim :P

 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
maus    55799
maus
pred 44 minutami, Snecer pravi:

Pojdi z naročeno Ninjo na Mamute, saj ti bodo kavo postregli, skuhana na odprtem ognju :) to ne smeš zamuditi

:nono:

ne pride pred marcem :P

pa tudi če bi pršla, ne bi šel, ker se jaz vozim takrat ko meni paše ne pa ko paše drugim ;)

 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob
pred 7 minutami, maus pravi:

:nono:

ne pride pred marcem :P

pa tudi če bi pršla, ne bi šel, ker se jaz vozim takrat ko meni paše ne pa ko paše drugim ;)

 

Sam kavo mamo pa res boljšo kot na OMV

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Dr_Jakob    4252
Dr_Jakob

Za vse tiste, ki še niste nikoli šotorili v mrazu in snegu, tu lahko najdete par idej, ki vam bodo Mamutovanje in podobne zadeve naredile še bolj prijetno. Vseh ni treba upoštevat, par jih je pa skorajda NUJNIH.

https://youtu.be/TNIQ8vPDoeo

 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
Gost
Ta tema zaprta in dodajanje odgovorov ni več mogoče.

  • Zadnji brskalci   0 članov

    Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



  • Podobna vsebina

    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      MAMUTOVANJE 2018 – Pot v neznano

       
      Idejo mi predstavi sodelavec, tudi biker, ki se omenjenega dogodka še ni udeležil, ve par nekaj o njem.
      Skozi razgovor se mi ideja zdi zanimiva, pregledam youtube, posnetke prejšnjih srečanj. Navdušen. Jst bi tud….
      Dobim kontakt do takrat še neznane osebe, Gregor. Po telefonu mi natrosi nekaj info. o dogodku…., odločim se, to je to. Doma pri kosilo seznanim ostale člane naše jamske skupnosti ( doma sem z Jame ) o ideji, nameri, potovanju, ki se mi je porodila. Sreča, da smo vsi, vsaj trije, nekako povezani z zdravstvom, da smo lahko hitro ukrepali pri nenadnem dušenju z juho…. Po uspešnem izkašljevanju juhe steče resna debata, WTF ti je tega treba, pa sploh veš kam greš, poglej vn…. In podobni komentarji so odmevali naslednjih nekaj dni pri nas na Jami.
      Naslednjih nekaj dni brez veze, sestavim spisek opreme, potrebščin, na spletu naročim še nekaj kosov opreme…., v Lidlu kupim špago….. prpravlen. Do odhoda gledam samo še vremensko napoved.
      Dan pred odhodom zlaganje stvari zraven mule ( eliminator 252 ). Seveda samo najnujnejše, če koga zanima, seveda tisti ki se še niste prepričal da bi šli, me lahko kontaktirate. Iz prve roke vam povem kaj RES rabte na tej poti.
      Skratka oprema je ready, mula oprežena, sneg skidan. Potekajo še zadnja prepričevanja, kaj pa če bi šli za vikend v kakšne toplice…, mal km na izlet in podobno. Jst pa odločno, rezervirano mam parcelo na Paki.
      Jutro, 9.2.2018, ura 6:00.
      Klasično februarsko jutro, megla, mraz..., kava, cigaret…
      In se poslovim. Odločim se, da grem do mesta srečanja, Trojane, po avtocesti. Najhitrejša izbira, ne vem kako je po lokalnih cestah, vreme je v k….. prva občudovanja doživim že ko se vozim skozi mesto ( Novo mesto ). Na cesti zdolgočaseni vozniki vozil na štirih kolesih in nekaj ta' pravih bikerjov, poštarji in jaz. S ponosom in občudovanjem se pozdravljamo.
      Vstavim se na lokalni črpalki, nahranim mulo in malo poziram mimoidočim.
      Pot nadaljujem proti avtocesti, proti Lj. Seveda na poti nikjer nobenga bikerja, zakaj le, saj je zima, mraz…., ampak to me ne zmoti.
      Prvi postanek Petrol Podsmreka. Običajne stvari WC, kava, cigaret, poziranje…
      Nadaljujem proti Lj in naprej do Trojan. Mimo postajališča Lukovica vse ok razen prstov desne roke, trdi. Vsi, ki ste ta dan delili mojo izkušnjo veste o čem govorim. Apak se ne dam, na Igmanu je blo tud mrzlo, baje. Na Blagovici spet nekaj začudenih pogledov in seveda obvezno poziranje, tokrat v letečem stanju.
      Razodetje, nad tunelom tabla, Trojane, krofi 3.5Km. Zmaga, uspelo je.
      Parkiram, vidim dva, takrat še neznana osebka poleg motorjev. To bo to. Razjaham mulo in postojim ukočen nekaj trenutkov. Se zberem in pristopim. Bila sta Robi, krof man in moj cimer. V nekaj naslednjih minutah se je vsulo še kar nekaj modelov, en celo iz Švice ( Silvio ), vsaka mu čast, in Mamutovanje 2018 seje uradno začelo. Krofi, rakija, Beherevka in podobni posladki so deževali…
      Vsi lepo postrojeni v koloni za za Igorjem proti Celju, natančneje druga postaja Tuš Celje.
      Parkiramo, imel sem občutek da mimoidoči nakupovalci niso točno vedeli po kaj so tisti trenutek prišli. Ustaljeno, kava in druge dobrote iz posameznih torb. Spoznavanje somišljenikov…., poslušanje starejših o preteklih izkušnjah, padcih…. Poučno.
      Ostanek poti do konca asvalta brez nekih pretresov, ustavl smo se še nekje na pivu ampak sm pozabu kje, to je blo zadnje civilizirano postajališče do končnega cilja Pr' Cenc.
      In prišel je trunutek ko ni več asvalta. Razjahamo, se okrepčamo, bolj da ubijem nelagodje. Kot se spodobi Robert nareže suhomesnate izdelke, brez glutena, odpre se bar, pod budnim očesom fotografov in snemalcev začnemo pripravljati, vsak svojega seveda, za tako imenovani vzpon vzponov. O tem kako sem povil svojo mulo zdej ne bom, naslednje leto bo drgač.

       
      Skratka sem ponosen, da sem odpru sezono padcev. In takrat vidiš in doživiš čar Mamutovanja. Vsi, ki pridejo za tabo se vstavijo, pomagajo spravit mulo pokonci, ponudijo ti »toplo« besedo podkrepljeno z zdravilnimi ekstrakti vseh možnih rastlin. Nasveti za prihajajoči ovinek dežujejo…. Ampak ponosno sem zajahal svojo mulo in oddrvel naprej. In glej po nekaj metrih, res nekaj, razjaham in pomagam sotrpinu, ki ga je doletela enaka usoda. Motor na levem boku. In tako kar nekaj časa, pustmo vmesni čas, naprej. Nekje po oceni starejših na pol poti postanek. Veselje, raja je krenula da se pali i žari…, čestitanje drug drugemu kot da sm na vrhu, fak, sploh ne vemo kaj je pred nami…. In smo šli. Na trnih, trd, nabit s adrenalinom nadaljujem in premagujem metre poti do točke, mislim da slabih dvesto metrov pred ciljem kolega potrebuje pomoč. Seveda mu pomagam. Z željo po nadaljevanju mi zadnje kolo zdrsne, ne morm ven. Seveda steče reševalna akcija, shutlle.
      Ker sem vstrajen se dogovorim samo za malo pomoči, mulo navežemo in potegnemo vn. Ko pridem na »boljši« del poti se špaga na kateri je bila navezana mula zategne, balanco obrne, mula na levo, jst na desno, levo noga ostane pod mulo…., pekoča bolečina v levem gležnju. Vse ostalo je opisano v mojem zdravstvenem kartonu. Skratka postavimo mulo v ready pozicijo in gas. Pridem na vrh. Občutke poznate, tisti ki ste jih doživeli.
      Po vseh uradnih postopkih, ki jih udeleženci poznate, za vse nove somišljenike naj bo presenečenje, zaslužen počitek ob tabornem ognju, pijači, zgodbah….
      Kaj vse smo jedli, pili…, to kar smo meli s sabo. Gor ni nobenga shopping centra.
      Skratka nepozabni trenutki, občutek da na tako zahtevni poti niti sekunde nisi sam, da smo vsi skupaj premagali nekaj kar se ne da opisat z besedami, to moraš doživet.
      Naj vam povem, da že zelo dolgo nisem doživel in preživel vikenda tako sproščeno in v tako dobri družbi kot je bil ta na Mamutovanju 2018. Hvala za enkratno doživetje vsem, z veseljem se prijavim za 2019 in že sedaj rezerviram kotiček v tipiju, ker fak zuni ne bom spal.
      Ciciban št. , e sad, ne vem.
      Drugač pa tist, Družina Počrvina

      by @PrimozP
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      Mamutovanje 2018
       
      Die ganze Woche überlegte ich mir was ich alles nach Slowenien mitnehmen sollte.
      Eins war klar Käse für Fondue, ein paar Schweizer Nationalwürste, Kräuter Schnaps, Chrumme (Zigarren) mussten dabei sein. Kochgeschirr, Lampe, warme Sachen etc. fanden Platz im Beiwagen. Am Donnerstag nach der Arbeit konnte ich dann endlich abfahren.
      Gegen 18.00 Uhr fuhr ich von Zürich Richtung St.Gallen (CH), Bregenz( A), Lindau (D), München, Salzburg, Villach nach Ljubljana. Vgnetten Kauf in Slowenien – Vinieta Auto? - no vinieta Moto! – Vigneta Moto?? - Da! - Realy for Motorbike??? - Yes! - Hmmm ok??? Gegen 02.00 Uhr war ich dann bei Igor. Etwas essen ein paar Drinks und dann schlafen.
      Am Morgen fuhren wir dann zu Tomas und weiter nach Trojane. Begrüssung, Flachmann, Fotos. Weiter zum Einkaufen. Dort Begrüssung, Flachmann, Foto. Einkaufen was wir halt so für dieses Wochenende brauchen. Bier, Wein, Fleisch. Einen weiteren pit stop in einer Bar, dann weiter zum Ketten Anlege Platz. Wieder Flachmann, Fotos. Dann ging es los auf der schneebedeckter Strasse.

       
      Bei der Abzweigung ein weiterer Stop. Flachmann, Fotos. Und dann der Rest bis zum Platz. Zu meiner Verwunderung fuhr mein Motorrad wie auf Schienen den Berg hinauf und ich schaffte es ohne Probleme zum Platz. Ich bin hier Mamutovanje!!! Und natürlich wieder Begrüssung, Flachmann, Fotos. Zelt aufbauen und einrichten – besser jetzt als später…. Dann Holz holen und wieder zum Feuer – schön warm.
      Als wir dann alle zusammen waren Gespräche über Motorradfahren – speziell Winterfahren. Ich sah, dass ich nicht der einzige Idiot war der im Winter mit dem Motorrad fährt. Ich fühlte mich sehr geborgen auch wenn ich kein Slowenisch spreche. Es war sehr familiär mit wunderbaren Menschen – Danke!!! Essen, Trinken, mit Freunden am Feuer sitzen – das ist ein wunderbares Leben!
      Am Sonntag gegen Mittag sollte ich dann wieder losfahren – ich hatte etwa 800km vor mir. Doch die Batterie wollte nicht mehr so richtig. Mit einem Aggregat wieder aufladen – Danke den Helfern – und irgendwann schnurrte der Motor wieder wie eine Katze.
      Das Wetter war gut und ich war schnell in Villach. Dann wieder Salzburg. Ab Salzburg war dann das Wetter mehr als nur beschissen. Bis Zürich war dann Regen, Schnee, Eisregen angesagt.
      Ich bin so ein Idiot, warum fahre ich im Februar mit dem Motorrad bei Schnee und Regen auf der Autobahn??? Bin 55 Jahre alt und kein % normal!!! Die Antwort ist einfach: Ich hatte ein perfektes Wochenende mit Freunden die die gleichen Idioten sind!
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      Pff, kje začeti. Ja najbolje da kar na začetku.
       
      Bila je mrzla zimska noč ko sem iz čistega dolgčasa brskal po motosvet forumu, na katerega sem čisto po naključju zašel ko sem iskal kakšne informacije o Yamahi Tenere. No, sem si rekel, da vidim kaj se kaj dogaja v kotičku “Moto dogodki”, klik.
      Na vrhu spiska zazeva naslov “Mamutovanje 2018” in jaz radovednež zdolgočaseni hitro kliknem na text, ki mi odpre nov zavihek z vsemi podatki o dogodku.
      Prva stvar ki mi šine v glavo po prebranem prvem postu je “WAW”, tole je pa res dogodek za...erm...unikatne motoriste.
      Seveda takoj “pošeram” povezavo še bratrancu, ki je podobno kot jaz takoj za, da se udeleživa.
       
      Datum Mamutovanja se je hitro bližal, jaz pa sem dnevno brskal po You Tube-u za vsemi možnimi posnetki, ki bi mi kakorkoli orisali dogajanje na eventu, saj si nisem predstavljal kaj vse me čaka. Videno mi je bilo všeč. En kup mladih po srcu in/ali telesu, ki uživajo na zasneženem travniku ob tabornem ognju in proizvajajo D vitamin ob sončenju in holesterol ob hrani.
      Še bolj trno se odločim za udeležitev. TO je to!!
       
      Dan D, ali M kakor vzameš. Spakiral sem dan prej, predvsem sem 2x preveril da imam s sabo topla oblačila, hrano in pijačo, “za vse ostalo je tu Mastercard” press.
      Zbor je bil dogovorjen na Trojanah ob 0900. Pridem na Trojane 0905, nikjer niti enega motorista, ajd počakam, drugega mi tako ali tako ne preostane.
      Ravno popijem kavo za po-peš in se zasliši zvok dvovaljnika...neka črna gmota, kot iz filma Mad Max. Izvem da je Robi in da gre tudi na mamutovanje. Takoj pade debata, kot da se poznava še iz prve svetovne vojne.
      Kmalu za njim se pripeljejo še ostali, en boljše volje kot drug, jaz pa res prijetno presenečen kako lahko en skupen interes združi tako pisano druščino osebkov IN narodnosti, namreč prišel je tudi Silvio iz Švice, pa en par exotov z dolenjske.
       
      Kakorkoli že, z nekaj postanki ob poti nabiramo Mamute z leve desne in posredi, ter si pridno utiramo pot proti poUhorju v koloni za Tomosom, kot se za člane rodu slonov spodobi.
      In tako prilomastimo do konca asfaltirane poti, prične se ovešanje motorjev z verigami, vrvmi in ostalo BDSM opremo, ki naj bi nam olajšala pot do epicentra Mamutovanja pri izviru Pake.
       

       
      Vmes se režejo salame z ročno žago, pije osvežilne napitke, straši cicibane in umika štirikolesnikom,katerih vozniki se - vedoč kam rinemo - križajo, klanjajo in zavijajo z očmi med vožnjo mimo.
       
      Jaka mi razloži da obstajajo rekordi v vzponu, katere pa naj raje pustim za drugič, glavno je da se pride gor v enem kosu. Svojo pot najlažje opišem kot križev pot, le da sem jaz vlačil s sabo dobrih 200kg motorja in se ustavljal na vsakih nekaj 100m. Prvi resen postanek je bil nekje na pol poti, kjer je z delom pričel shuttle service. Tu sem nataknil doma narejene verige na zadnje kolo, ker enostavno ni šlo naprej brez njih.
       
      KONČNO! Cilj dosežen, suho grlo poplaknem s šilcem domačega žganja, sestopim z motorja in se zavem da moram samo še kaj pojest, si zagotovit balo sena za pod šotor, postavit šotor, pripravit spalko in seveda kot ciciban pomagat še vsem ostalim, ki so bili po naporni poti pomoči potrebni. No postavljanje šotora mi je bilo prizanešeno saj sem se poparčkal (no-homo) s so-cicibanom (da me je*eš se ne spomnim imena-sory). Padla je že trda tema ko smo postavljali indijanski šotor za “fotre” mamute. Ko je bilo vse nared pa ČAGA! Pojem topel obrok, se ugnezdim poleg tabornega ognja in reflektiram doživetja preteklega dne z ostalimi. “Lajf is gut”.
       
      KIKIRIKI! Jutro je tu, z njim pa prebujanje z megafonom in obveznim odpiranjem šotorov cicibanom, da se oceni “škoda” pretekle noči. Spal sem kot ubit, zeblo ni, hrbet je bil spočit...pojdimo pozdravit ostale. Seveda je bila večina že zbujena (sumim da jim ne da spat prostata )
      Obujem škornje, ki so se od mraza spremenili v pancarje in odlomastim do WCja kot maček ki so mu lastniki prvič nataknili copate. Vmes vidim da je rumena ulica (jap ta dogodek je tako velik da ima ulice) res že obarvana v različne odtenke rumenega snega.
      Ta dan sem doživel še najboljši sirni fondu (fondi?) s strani našega Švicarja Silva, kapo mu dol.
      Pa se začne zares. Bum en kratki, bum drugi, pir, dva, štiri, kosilo, bum tretji kratki itd.
      Pač fešta na nivoju, dan je šel naokoli v rekordnem času. Pade noč in že začnejo fotri vihtet kuhovnico. “Moje ime je Damir in prihajam iz mame”, BAM po riti in ker se mi niso usule lastne solze sem moral spit Mamutove...o mati moja te pa pečejo, pečejo bolj kot Mujota duša ko ga je prvič kasiral v zaporu. (Mamuti veste o čem govorim).
      Večer se konča ob ognju s sklonjeno glavo in zamegljenim spominom. Spim dobro.
       
      Zadnji dan.
      Žal se vse stvari enkrat končajo in tako se je tudi naše Mamutovanje.
      Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z izjemno lepim vremenom in po zajtrku prvakov (za prst debelo narezana slanina, popečen kruh in še nekaj vrst mesnin) se začne pospravljanje. Najprej vsak svoje stvari, potem pa cicibani še od ostalih, hehe. Šala, vsi smo bili kar pridni, a je še precej prostora za logistične izboljšave glede pospravljanja.
       
      Pa smo tam kjer smo bili.
      Spet zajaham svoj 200+kg križ in se tokrat odpravim v dolino. Itak ga položim že po prvih 100m, ampak to je bilo pa tudi to, ostanek poti opravim pokončno.
      V dolini se pozdravim z ostalimi Mamuti, saj se naše poti tu razidejo. Po poti domov nas spremlja sonce in težko bi si zaželel bolj prijetno vreme za popotnico.
       
      Srčna hvala vsem udeležencem za nepozabno doživetje, brez dvoma se še vrnem naslednje leto. Moram tudi povedati da se na Mamutovanju še posebaj čuti da gredo tja zgolj in samo osebki, ki si tam RES želijo biti in ne zato, ker imajo pač vikend fraj pa se nimajo kam dat, tako da se to odraža v res pristnem vzdušju, kjer ti je jasno da nas vse družijo podobni interesi, hkrati pa je druščina tako pisana, da vedno najdeš kakšnega zanimivega sogovornika.
       
      Do naslednjič, pa en rilčkast tra-ra!
      by @Sahbazz
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      Recimo takole...Popotovanje malega cicibana na Mamute 2018-tega leta 
        Ideja, zamisel,da bi se udeležil zimskega motorističnega zbora Mamutovanje 2018 se je porodila kot vedno v Jakovi garaži v Žabjem dolu, kot vedno posladkano z najboljšo kavo ewah gospe Irence, Jakove tašče. En dan sva zabijala čas v vseh mogočih debatah okoli motorjev, motorizma, se razume, nakar Jaka izpljune...¨Stari, a b ti šel drugo leto na Mamute...čas bo, da greš. Zate priskrbim bajk, tegale fantastičnega Tomosakija, rudečega, norega, ta te bo pripeljal gor in dol in to brez večjih težav...boš videl¨. Ponudba se je zdela mamljiva, pa vseeno sem imel kar nekaj pomislekov ali sem sploh za to ali mi je sploh do tega. Nisem nek pussy, imam trdo kožo, vsak ni za to. Odvrnem mu, da bom premislil in pri tem je ostalo. Dnevi so tekli, premišljeval sem pri sebi, da kaj tako norega, odštekanega še nisem storil z motorjem, morda pa je vredno poskusiti, bo že nekako. Ker sem Jaki potrdil, da bi pa res šel na Mamute, mi je poklical še Božička, ki mi prineseldarilo, čisto pravo preizkusno tablico za čas Mamutovanja. Konec heca, vrnitve ni bilo več, odločitev trdna, zakovana, gremo v mraz, led, jebo, dobro družbo in čago. V vmesnem času do samega dogodka sva še poštimala motor, da je le ta nekako vžgal, čeprav so bile to zares hudičeve muke že takrat. Tomos je dobil tudi malo bolj narezane gume, ker ziher je ziher. Do Mamutovanja je ostalo še nekaj tednov, pričakovanje avanture pa je raslo. Jaka mi je še dal nekaj napotkov okoli poti, vožnje, prtljage, v glavnem pa sem si sliko že ustavarjal sam.   Petek, 9.2.2018... dan odhoda na Mamute 2018   Z Jako se dobiva pri njem tam okoli 8:30. Na poti na Trojane, kjer se uradno odhod na Mamutovanje tudi začne, se natlačiva nekaj zraka v gume in hop gremo na pot.Zaradi supersonične hitrosti Tomosakija je pot trajala, baje, okoli ure. Ja traja in traja...in traja, ampak tradicija je tradicija, sploh pa če si ciciban, tega dela ne smeš preskočit. Na Trojanah naju že čakajo kolegi motoristi, malo se pofotkamo za spomin, še prej pa Robi nabavi in nas počasti z slastnimi krofi. Mastnih ust se zavemo, da je čas odhoda nazaj proti Celju. Dolga, počasna pot za mojo kroto. S Trojan do Vranskega sem hudiča gnal iz njega, na ravni stara pesem, počaasiiiii....   V Celju se dobimo pred Planetom Tuš. Tisti, ki je želel je lahko še kaj kupil v trgovini, ostali ostanejo zunaj na pijački. Po pol ure čvekarij se odpravimo naprej na pot v smeri Vojnika, Nova Cerkev, Vitanje, od tam pa naprej proti Mamut placu na 1100m nadmorske višine. No, vedel sem, da motor slabo vžge, vendar mi ga uspe pred širno publiko lokala konkretno zaliti. Ma, ene 50x sem ga pa res zategnil po kurblu, da je reč oživela. OK, bo že, tako je to. Z Jako, ki me čaka, odrineva skupaj naprej, ostalih ne vidim več. Sledi bolj ali manj duhamorna pot v začrtani smeri, malo pred Socko pa nov pripetljaj. Tomos kihne, crkne, obstane za vedno...Kaj zdaj, menda pa mu ni zmanjkalo goriva, ni mogoče. Naračunala sva, da bi naj imel dovolj goriva za gor, dol, levo, desno...napaka. Bencina NI BILO DOVOLJ. Tomos je imel suh tank. Ehhh, brezveze si rečem, jebem ti Tomos jajco. Pije ko žolna. Ja seveda, polno naložen, plin skozi do konca, posledice občutim. Nič, Robi mi ponudi njegov bajk, Yamahco Diversion, skočim nazaj do Vojnika na Petrol, kupim ročko, gorivo, olje...preklinjam, jezen in sebi očitajoč zakaj nisem dotočil goriva že recimo v Celju nazaj grede s Trojan, odpeljem proti Socki, kjer so fantje dvigovali feeling s pivom. Bajk me itak čaka, vzet ga tako noče nihče. Dotočim gorivo, ga spet xx-krat zakurblam, da zažene...nič gremo naprej. Avantura, vzpon je pred vrati. Elo me še odreši nekaj krame spredaj zadaj, da bo Tomos lažje sopihal v strmi klanec. V Vitanju zavijemo v smeri vzpona na PLAC. Cesta je zaenkrat suha, očiščena, tudi višje je tako, do avtobusne postaje in zavoja desno, kjer se začne zares, prava AVANTURA, MAMUT TAJM 2018. Vsi zbrani, vsi na trnih, feeling top, tegobe pozabljene, pijača teče okoli in po grlih, klobase se režejo, ketne montirajo, špage navijajo, vsak po svoje, vsak tako, da bo lažje preživel. Sam stavim na nizko težo motorja, na nizek sedež, noge bom tako po potrebi imel takoj na tleh, če zdrsnem, kar sploh ni vprašanje, vprašanje je samo kako hitro in kolikokrat.     Motorji zarežejo v tišino gozda, zajci spizdijo, začne se. Vsak po svoje se loti poti, kakor ve in zna. Prvi padec Primoža sledi, ma, v roku minute. Hitro spozna, kar spozna vsak od nas. Cesta je zbita, ledena, oprijema skoraj nič, zajebano bo. In pot je dolga, zelo dolga, okoli 7km vzpona po takšni cesti. Podrobnosti poti ne bom trosil, spopadal sem se kakor sem najbolje znal, povem le, da sem na trenutke imel puni kufer kurblanja, porivanja, vun vlačenja iz ledenih žlebov, sicer lahkega Tomosakija in nekaj opreme, preizkus trme in volje,da pridem do vrha. Pot te na trenutke preseneti. Ko se že malo sprostiš, malo glumiš, gledaš okoli...joj kaki lepi snegec. Evo, BAM...Bajk obrne in že si z ritjo si obrnjen za 180 stopinj, gledaš tja od koder prihajaš. Ja, koncentracija je potrebna celo pot, nimaš kaj čarat. To se je dogajalo meni, kolegi z kravami od bajkov napram mojemu pa sploh, da ne govorim. Padci, zdrsi sledijo, kot po tekočem traku. Poškodb hvala bogu večjih ni, pomagamo si kakor vemo in zamo, eden drugemu, pobiramo, vzpodbujamo, porivamo,...dihamo, ne ne dihamo, hlastamo za zrakom, zjebani, zjagani, prot vrhu puni kurac že vsega. Na vrh prispem v špici med prvimi, pa to sploh nima veze. Moj trud je vreden, vendar trud kolegov je še večji, zato poklon vsem sotrpinom, ki smo se tisti dan trudili priti na vrh...oz. kot bi kolega iz Anglije Pete Wheeler rekel...Fuckin Mountain...in še kako prav ima. V roku ure, dveh smo si sledili in dokončali hvale vreden vzpon. Kar sledi je čvekarija, pijača,...pijača,......pijača....vse luštno. Namestimo motorje, poberemo dol opremo in začne se priprava placa. Potrebno je bilo zakuriti ogenj, skidati sneg, poti, pripraviti prostor za kampiranje, se malo skulirati, se spoznati, začeti uživati v sem, kar nam Mamutovanje omogoča. In tega ni malo....Ko se vse umiri, ko ogenj zaseka, pa seveda sledi iniciacija-krst za male cicibane Mamutovčke. Jaka rabelj nas kliče k sebi po vrsti, saj sledi spomin na otroške dni. Po riti jih bomo dobili. Najprej smo se malo predstavili zbrani družbi, da vedo, kdo jih bo fasal. Večina nas ni poslušala kaj čebljamo, Jaki se je mudilo nas tepst. Fajn je udaril, kuhla Big Mamma je trpela, moja rit še bolj. Takoj za tem pa stisk roke po moško in v dar prejmemo Mamutove solze. V bistvu samomorilsko substanco, ki peče ko hudič. Služila nam je za test, kaj peče bolj...jezik ali rit...No, oboje se je čez čas ohladilo...Samo za intermeco, KUHLA se je drugi dan prelomila na pol, toliko o tem koliko je drajsala čez naše riti prejšnji večer. Mamutove solze pa so ostale za domov, za spomin na prvi krst.   Na kratko o samem bivanju, druženju, dojemanju mraza, narave in krutih pogojev bivanja zunaj. Kaj naj rečem...veliko je tega. Spoznal sem veliko novih ljudi, kar me osebno popolnjuje, rad sem v družbi. Nova znanstva mi širijo obzorja. Nekako spoznaš in vidiš kako različni ali podobni smo si lahko ljudje, z svojimi pogledi, navadami, ampak eno nam pa je enotno. Ljubezen do motorizma, načina življenja na dveh kolesih. Tam smo si bratje in sestre, v dobrem in slabem. Upam, da se bomo srečali tudi med letom na cesti, kavici, čveku, vezi naj ostanejo. Drugače, pa hrane, pijače in vsega dobrega je bilo na pretek. V soboto nas je Andrej razvajal z divjačinskim golažom, multi bueno Fucker. Pijača pa je krožila levo, desno, ni da ni. Kaj vse sem preizkusil..uf, same hude, dobre reči. Ma saj se vsega ne spomnem. Preveč vsega. Samo bivanje na mrazu, hladu, vetru, megli. Ja, zelo hudo dobro pride ogenj, velik ogenj. Brez njega bi bilo zajebano. Se vseeno človek kar izdatno lahko pogreje. Treba pa je biti tudi primerno oblečen, brez tega ne gre. Pa deknca je zelo priporočljiva. Hudič je, če to ugotoviš šele drugi dan. Spanje zunaj ali v šotoru tudi zgodba zase. Opremo sem imel dobro, pa kljub temu okončine, beri noge, dobijo svojo porcijo. V njih me je ponoči konkretno zanohtalo, pogreješ jih z premikanjem le-teh zelo težko. Kakor vse, tudi noči minejo. Zjutraj sem naletel na zmrznjene čevlje, navkljub tem, da sem jih imel v šotoru. Začetek jutra je težak, malo se moraš najti, ogreti, potem pa steče...se naješ in potem ne delaš nič, no ja, Mamutuješ, torej čamiš, uživaš, počneš kar ti paše.   Zopet na kratko, pot dol nazaj z gore, težka, ledena, hitra, adrenalinska. Ker moj Tomosaki ni imel volje oživeti, sem naju spustil s hriba kar tako brez prižganega motorja, glavno je da zavore delujejo, noge pa so tako ali tako v pripravljenosti, da lovijo ravnotežje. Na trenutke je vožnja po ledu navzdol bila na občutek podobna vožnji z vlakcom smrti v luna parku. Hitrost narašča, vse ropoče, zavirat ne smeš preveč, če hočeš ostat na dveh kolesih. Jeba, čista jeba in dobrodošlo ostrenje občutkov za ravnotežje in reakcije. Poleti bomo sami mojstri, resno.   Na koncu smo še tisti, ki smo ostali zadnji, bili nafujtrani z slastnim segedinarjem ob Šmartinskem jezeru, padlo je tudi pivce. V glavnem lep zaključek zadnjega dneva našega druženja. Podamo si roke, zaželimo vse dobro do naslednjega srečanja na cesti.   Za čisti konec pa takole... Bilo je zanimivo, lepo, noro, slastno, hudo, adrenalinsko, na trenutke tudi poln kufer vsega, predvsem pa ledeno, mrzlo, vetrooovnooo, občutiš kje so tvoje meje, glede obvladovanja motorja, tehnike vožnje, bivanja zunaj, predvsem je tukaj meni osebno bil najbolj mučen na trenutke spanec zunaj ponoči, ko si res ne moreš pomagati, da bi se ogrel, takrat si res želiš, da bo tisto jutro že res enkrat prišlo. Potem je lažje...   Če me vprašate ali bom še šel. Težko bi rekel trenutno ali ja ali ne. Za letos bo dovolj, če se razumemo. Drugo leto pa sem prepričan, da bo želja zopet vzklila. Pridobil sem si prepotrebne izkušnje in občutke kako to gre. Je pa nekaj sigurno. V naslednjo avanturo z drugim motorjem, tehnično pripravljenim, lastnim, da bo cilj dosežen, tako, kot mora biti.   Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem za dobro družbo, lepe trenutke, nova poznanstva, upam, da ostanemo v stiku. Predvsem pa bi se zahvalil Jaki, ki mi je event približal in mi razširil obzorja, pa seveda za posojo bajka, darilce, vzpodbudo, čakanje na cesti, ker sem bil prehiter :)... Ata Mamut, ti si neunčljiv, ker tri dni zapored, biti s toliko dobre energije, držati celo družbo pokonci in ne crkniti do konca, no takega še nisem srečal. Kapo dol!   LP Igor Ciciban   P.S.: No, ne več, da vam jeb....   by @GizmoFighter
  • Forum

×