Sicilija 2017

[SharpNinja]

Če ima kdo v kratkem plan it ali pa bo dobil idejo za it na "la bella Sicilia" je tule en kratek potopisek (no bo nastal, kako hitro bomo pa videli :P) oziroma najnovejše poročilo o razmerah tam dol na jugu. Nama je ta otoček ostal po že oddelani SArdiniji in Korziki v prejšnjih letih, tako da ni bilo dileme kam na majski motodopust. Planiranje se je začelo že dobrega pol leta prej z nabavo zemljevida in prebiranjem miljavžent forumov in potopisov, kaj je tam za videt, da česa ne spustiva, če že greva. Ko sva nagruntala glavne točke potovanja se je začelo planiranje dnevnih rut, nakup vozovnic za trajekte, čekiranje bookinga in airbnbja glede cen in možnosti nastanitev in vnašanje poti v garmina. Ta je sicer občasno imel grozno čudne prebliske glede tega, kje naju bo peljal do kakšnega dnevnega cilja, saj se je večkrat izkazalo, da na Siciliji ni ravno pametno zavijat z glavnih cest, ki so že same v 90% v grozljivo zluknanem, splazenem, nagubanem, podrtem in manjkajočem stanju (v primerjavi z videnim tam dol imamo mi super ceste), saj stranske (lokalne) ceste kmalu postanejo makadam, jama, kozja stezica ali pa jih preprosto zmanjka. TAko je praktično dnevno sledilo čekiranje zemljevida v listnati obliki. PArkarat se je naredilo tudi, da naju je na poti ujela noč, ker 300km+ je glede na tamkajšnje razmere cest kar velik zalogaj, saj nanese cca 8-10 ur vožnje, kaj šele, da si vmes še kaj ogledaš.....no o tem naju je na poti nazaj na trajektu poučil en nemški starejši par na GS-u, ko sta rekla, da sta bila dol bolj lzaradi hrane in pijače (vino) in razen doline templjev nista ravno ogledovala znamenitosti in da si tu doli ne smeš na en dan planirati piredolge poti, ker enostavno glede na cestno infrastrukturo ne gre. 

 

1. DAN (1.5.2017): Domžale - Ivančna Gorica - Vinica- Josipdol-Plitvice-Gračac-Knin-Sinj-Cista Provo-ZAgvozd-Ploče-Neum- Dubrovnik (661km)

Štartala sva okoli 8ih zjutraj, natovorjena za 13 dni (no eni bolj,eni smo pa bolj fenski, pa samo s torbico na zadnjem zicu), lepo v izi, da sva s parimi postanki za tankanje, jedačo in pijačo do 19.30 pridrsala do Dubrovnika, naredila chek-in v pisarni JAdrolinije (po celi kolobociji z rezervacijo online karte, ker spletna aplikacija enostavno ne omogoča nakupa kabine za 2 osebi, ki imata obe motorja, mailanju in klicarjenju je le uspelo karto nabaviti preko spleta, tako da so poslali spešl ponudbo....npr. italjanski Grimaldi, s katerim sva se vračala ne komplicira nič, par klikov in nabaviš karto) in se posatvila v vrsto za vkrcanje na trajekt Dubrovnik-BAri za ob 22.00. Je pa kar trajalo, da sva se vkrcala, saj so dosledno čekirali dokumente, glede na to, da smo šli čez mejo. Ko sva končno prišla do najine kabine (pred kabino na it trajektu se lahko milo rečeno skrijejo, ampak po 600km je bilo za tuširanje in spanje čisto ok) sva si privoščila eno domačo večerjico iz popotne torbe, počakala na izplutje potem pa spat.

 

 

DAN (2.5.2017). Bari - Vila San Giovani (trajekt) -Messina- Taormina -Piedimonte Etneo(555km)

Ob 8ih naju je trajekt izpljunil v BAriju in sledila je vožnja do juga škornja do Ville San Giovani, eden od grupe italijanskih motoristov, s katerimi sva čakala na trajekt v Dubravniku nama je odsvetoval vožnjo po ss ob obali, ker je preveč prometna, tako da sva dober del poti šla kar na AC, da čimprej prideva do trajetkta za Messino in še isti dan opraviva ogled Taormine na Siciliji (mestece pod Unescovo zaščito z grškim amfiteatrom), ki nama je bila ravno na poti do najine prve baze za naslednje tri dni v Piedimonte Etneo pod Etno. Ob nakupu karte naju je "usmeril" do blagajne en rahlo zažgan model in za to "zaračunal" 5 eur provizije (karta z motor je sicer 13 eur, za osebo pa ne rabiš posebej plačat)....lahko bi se sicer naredila neumna in se peljala naprej direkt do tadruge kase v pristanišču, ampak k človek ne ve....Po 20 minutkah vožnje sva se izkrcala v Messini potem pa gas proti TAormini. Luštno mestece na skali nad morjem, dostopno z dveh strani (skozi Porta Catania ali Porta Messina....vmes je pešcona po ulici Umberto z miljavžnt passticeriami, trgovinicami s spominki in lokalnimi produkti, fensi butiki....v glavnem v sezoni mora bit ludnica)...parkirala sva pred enimi vrati in se sprehodila dobrih 600metrov do drugega konca mesta, si privoščila sladoled in prezijala vse izložbe (jaz bi kar vse pokupila :P). Je pa ogromno policije in vojske v mestu, patrulirajo gor in dol, ker je konec meseca zasedanje G7 v tem mestu.Potem pa proti Piedimonte Etneo, kjer sva si pred odhodom na bookingu rezervirala apartma s pogledom na morje na eni in na Etno na drugi strani (3 nočitve 84 eur) za naslednje tri dni.

3 DAN (3.5.2017): Piedimonte Etneo - Rifugio Giovanni Sapienza (žičnica Etna)- Ragalna - Centuripe- Adrano - Bronte -Francavilla di Sicilia-Alcantara kanjon- Gaggi- Taormina (grad,amfiteater)- Castelmola (grad)- Piedimonte Etneo (220km)

Zjutraj sva se že zgodaj zapodila proti Etni, ki je po pogledu iz apartmaja sicer bila malo v oblačkih. Karto sva nabavila že pred odhodom preko spleta in tako kar nekaj prišparala (za oba žičnica+unimog 126 eur namesto 180, če bi kupila tam, pač riskiraš vreme). Cesta proti postaji gondole je relativno v ok stanju (očitno jo po vsakem izbruhu morajo popravit in je to razlog) s hudimi razgledi na zaliv Catanie),Bolj sva se dvigovala proti vrhu bolj je pokrajina postajala podobna luni, pokrita s strjeno črno lavo in vulkanskim peskom....hudo. Z gondolo sva se odpeljala do parkinga za unimoge (sicer je varianta, da greš namesto z gondolo peš in potem še peš do vrha, ampak ne bi v opremi lezla gor) in se s prvo skupinico obiskovalcev naložila v enega od unimogov in proti vrhu...bumpy ride :P....to da scva bila med prvimi je bila najboljša odločitev, ker ob povratku so gor lezle že cele trume turistov).Potem smo še malo pešačili v breg, vodič je razložil precej stvari o zadnjih izbruhih, tipali še toplo strjeno lavo in občudovali kako ogromna je Etna in koliko materiala pride ob izbruhu na površje.....nepredstavljivo in definitivno must see (škoda da ni ravno bruhala, ker to bi bilo pa top za videt). S polnimi žepi kosov lave sva se spet naložila v unimoga, nabavila še nekaj spominkov (magnetkov za domov) in z gondolo v dolino. Po planu sva ta dan odpeljala še en krog okoli Etne čez Bronte z ogromno nasadi pistacij in nasadi kaktusov, GAgi do kanjona reke Alcantara kjer sva si ogledala (samo po pešpoti, možen je tudi canyonning) kanjon (vstopnina 10 eur po osebi) potem pa spet do TAormine na ogled grškega amfiteatra (vstopnina 10 eur po osebi) s panoramskim razgledom na morje, spet je padel sladoled in degustacija slovitih arancinov (riževe kroglice oz stožci- oblika etne z različnimi polnili) potem pa po nekaj ovinkih še v višje ležeče mestece (tipično siciljansko kamnito mestece na skali z utrdbo/gradom in katedralo/cerkvijo) CAstelmolo z neverjetnim razgledom. In dan je minil en dva tri.

 

 

 

 

 

 

[SharpNinja]

4 DAN (4.5.2017):Piedimonte Etneo - Catania - CAstelo di Brucoli- Siracusa (dionizovo uho, grški teater) - Noto (noto antico) - Portopalo - Modica  - PAlazzolo- Piedimonte(336km)

Zjutraj je bila spet zgodnja budnica glede na plane, čeprav se je potem zakompliciralo že na začetku,najprej z mojo verigo, ki ji luknje prejšnjega dne očitno niso dobro dele in je prav nemarno visela, tako da sva najprej iskala vulkanizerja, da je zadevo našponal in sprej (zanimiva izkušnja glede na njihovo neznanej česarkoli drugega kot italjanščine in najino neznanje ravno italjanščine....bo treba do septembra mal v šolo, da bo lažja komunikacija). Ko sva končno štartala dalje naju je superduper garmin peljal po neki cestici, ki jo je na vrhu grebena enostavno zmanjkalo (ampak razgled je bil pa hud) oziroma bi morala preskočit ene par metrov luknje in ker nisva bila za kaskaderske vložke sva lepo obrnila in nazaj do glavne ceste (pa je šlo spet pol ure). Potem naju je peljal še direktno čez center Catanie ob največji gužvi ....ouuuu jeah I love sicilian traffic- kaj je to rdeča, kaj so to črte na cesti, stop znak, prednosttna, to sm greš.....adijo pamet (ampak takrat še nisva vedela, da je to blaga oblika prometa v PAlermu, tisto je šele teksas)....no po eni uri sva se nekako skopala čez in pičila proti Siracusam pogledat spet nekaj zgodovinskega....grški (kjer so uprizarjali tragedije, komedije pa to) in rimski (kjer so se šli malo bolj krvave zadeve) amfiteater in Dionizovo uho (skalo oziroma jamo, ki se v notranjosti polžasto zavije) (vstopnina seveda 10 eur po osebi). NAdaljevala sva skozi Noto, lepo antično mesto z gradom , katedralo in še parimi stavbami v istem stilu proti Modici, mestu čokoladeeeee. Prišla sva nekje okoli tretje ure, ko je še siesta, zato je bil muzej čokolade zaprt in vratar je rekel, da bo treba počakati nekje do štirih....ok in sva se po krajšem sprehodu po mestu in fotkanjupočila v prvo čokoladnico-slaščičarno (nebesa), gledala, kako so ulivali slavno čokolado iz Modice v vseh možnih okusih, se basala z arancini, foccaccio in cannoli (nekaj najboljšejšega)....potem sva preračunala, da če greva v muzej nama bo zaradi vsega zgubljenega časa verjetno dan spet ušel in ker nisva imela želje spet vozit ponoči, sploh po rahlo smrtonosnih cestah z luknjami, ki se jim še podnevi težko izogneš sva se odločila , da bova muzej spustila, kupila še čokolado z znamenito pistacijo iz Bronteja za večerjo in pičila proti Piedimonteju.

[SharpNinja]

 

5 DAN (5.5.2017): Piedimonte - Randazzo - Pancallo - Nicosia - Leonforte - Enna - Piazza Armerina (Vila Romana) - Caltagirone - Gela - Butera - Riesi- Camastra(348km)

Jutranja mavrica po krajši plohi (Etno je ponopči pobelil sneg) je obetala lep dan, ki pa se je kmalu po štartu začel fižiti, saj je na otovorjeni muli od mojega spustila prva guma in spet sva že navsezgodaj iskala vulkanizerja, ki sva ga k sreči našla v 6km v Lingualosi, do tja pa je zadevo rešil prenosni kompresorček, ki se je izkazal za odlično investicijo (Speedy gommista, ki sicer ni bil nekaj hudo speedy, saj sva zabila dve uri, je pa zadevo zvulkaniziral, da sva šla lahko naprej).Cesta RAndazzo-Troina-Nicosia je  bila katastrofalna (luknje, splazeni odseki) tako da sva za borih nekaj 10 km porabila kar precej časa in se končno prikotalila do Enne z gradom di Lombardi (po pravici povedano nič posebnega, ker je v obnovi) in skalo Ceres, tako da sva kmalu nadaljevala proti Piazzi Armerini in si ogledala Vilo Romana z neštetimi mozaiki (en si je res dal dela s temi kamenčki), vključno s t.i. bikini girls (antičnimi atletinjami....nimajo za burek proti mojim bicepsom hahahah). Na poti proti naslednjemu prenočišču za dva dni (v Camastri sva rezervirala Calogeros house preko airbnb za 42 eur z zajtrkom- kar v redu, komunikacija s Calogerom in njegovo mamo v polomljeni angleščini a la italiano je bila zanimiva) sva se ustavila še v CAltagirone (mesu s srcem iz keramike - prestolnici keramike) s 142 stopnicami Scalinata di Santa MAria del Monte- vsak nivo je obložen z enim vzorcem keramičnih ploščic in noben vzorec se ne ponovi - imporesivno ni kaj in neštetimi trgovinicami s keramičnimi izdelki, od okraskov, vaz, keramičnih šopkov, korit za rože....ni da ni. No s precejšnjo zamudo sva že v trdi temi pridrsala do CAmastre.

[SharpNinja]

6 DAN (6.5.2017). Camastra - Agrigento - Scala dei Turci - CAltabellota- Sciacca- Montevago- SAnta Ninfa- Camporeale- San Giuseppe Jato - Corleone - Prizzi- RAffadali - Agrigento - CAmastra (261km)

Po odličnem zajtrku (sicer mi italijanski zajtrk s kupom cukra v vseh možnih oblikah ne sede sploh) z domačo pomarančno marmelado CAlogerotove mame in koščkom ovčke (tradicionalna siciljanska sladica za veliko noč) sva jo mahnila proti bližnji dolini templjev na zgodovinsko izobraževanje (again, ampak Sicilija ima res ogromno ostankov, relativno dobro ohranjenih , iz antičnih časov - templiji, amfiteatri....). Po kar nekaj časa trajajočem pešačenju med templji sva šla dalje in se ustavila nad znamenito Scala dei Turci (bele skale-klif), kjer sicer nisva šla do morja, saj sva se že napešačila v dolini templjev meni pa so škornji že začeli delati luknjo v nogo (nikoli ne pojdi na daljše potovanje v ganz novih šolnčkih). Po malici pri jezeru Arancio je sledila  pot do Corleoneja pogledat, če je Don Corleone doma....se naju je očitno ustrašil, Potem pa nazaj do CAmastre, začuda tokrat  še podnevi.

 

[SharpNinja]

7 DAN (7.5.2017). Camastra - Aragona (Vulcaneti di macalube -Selinunte - Marsala - Trapani - Erice - Segesta - Calatafimi- Salemi -Santo Stefano Quisqina (442km)

Zjutraj sva natovorila vso prtljago,saj je bilo spanje bukirano drugje (fensi country hotelček s hudim razgledom) in najprej naju je firbec gnal do Aragone oziroma pogledat blatne vulkančke, ki so sicer od 2014 ko je v izbruhu blata ubilo 2 otroka, zaprti, ampak firbec babji je zlezel čez ograjo pošnofat, kako to zgleda....do roba doline so bili samo še posušeni, naprej pa nisem rinila.V Selinunte je še en tempelj (najbolj ohranjen), ampak sva si premislila in nadaljevala med vinogradi do Marsale (mesto znano po vinu marsala) in mimo neskončnih solin z mlini na veter do Trapanija in po neskončnih serpentinah do mesteca pod zaščito Unesca Erice, kjer sva spet naredila eno pešturo po uličicah mesta, si privoščila arancine in cannole ter uživala v panorami (vse do solin Trapanija). Potem sva pičila dalje proti Segesti, še enem antičnem arheološkem kraju s templjem in amfiteatrom z norim razgledom. Do amfiteatra sicer pelje 1,3 km pešpoti v hrib, a ker je bila že ravno vstopnina gratis-prva nedelja v mesecu, sva bila komot in si omislila avtobus do gor in nazaj.Po ogledu in fotkanju pa do hotelčka na hribu nad Sant Stefano di Quisquina.(Pina di Oro za 39 eur z odličnim zajtrkom...končno jajca in ne sam cukr).

[SharpNinja]

8.DAN: (8.5.2017):Santo Stefano Quisqina- Prizzi - cAMMARATA- - Vallelunga -Valledolmo- CAltavuturo - Petralia Sottana - Gangi- Nicosia - Cesaro -SAn Fratello-  Sant Agata di Miitello (361km)

Po zajtrku je sledila vožnja ob gorovju CAmmarata (cesta polom bolj kot ne spet) mimo Petralie z razgledom na GAngi z Etno v ozadju čez Nicosio do Cesare (že pred dnevi prevožen obup od ceste), in končno ena od normalnih super cestic od Cesara čez park Nebrodi mountains (zaniimiv gozd brez podrastja, kot bi ga narisal) do SAnt Agate di Millitelo kjer je bila najina baza za zadnje tri dni na Siciliji v Red Hotelu (močno priporočam, lastnik Alfredo je res super, začuda celo govori angleško, tako da sva zvedela precej o Siciliji, nacionalnem parku Nebrodi, kaj se splača it pogledat, organizira tudi ekskurzije na Eolske otoke-žal nama časovno ne bi zneslo da bi šla na enodnevni izlet na Lipari, Vulcano in gledat izbruhe na Stromboli....menda ima izbruhe 30-60krat dnevno in je eden od površinskih vulkanov južne Italije, ki so vsi le "otroci" ogromnega podmorskega vulkana MArsili-pa še odlična restavracija je v sklopu hotelčka z lokalno hrano, tako da sva se za vse večerje v nadalje abonirala kar pri chefu, ki je vsak večer poskrbel za nove odlične lokalne jedi, od antipaste, primo in secondo piato ter deserta+ vino za 15 eur po osebi, porcije pa za vola ubit. NAmesto sobe v hotelu nama je Alfredo ponudil eno od apartmajskih hišk na hribu par 100 metrov od hotelčka z neverjetnim razgledom....in za 3 nočitve z zajtrkom sva plačala le 87 eur, da ne omenjam vreče narabutanih limon v zapuščenih sadovnjakih pod hotelčkom in litra arancinnota-limoncellota, ki sva ga dobila za na pot)

 

[SharpNinja]

9.DAN (9.5.2017) Sant Agata -uCRIA - fLORESTA-Randazzo - mojo alcantara - Terme Vigliatore - Milazzo - Punta del FAro - Tindari- Sant Agata di Militello (361km)

Zjutraj sva jo mahnila spet po eni od izjemoma super cest čez gorovje Nebrodi do RAndazza in nazaj po drugi super cestici do severne obale potem pa do Capo Milazzo, kjer sem narabutala kaktus fige in za kazen imela še cel dan bodice na jeziku. Potem pa kar po AC do CApo Ferro do stolpa in spet nazaj po AC (priobalna cesta je zaradi pogostih naselij zvečer prava muka za vozit, ker vsi prilezejo kot ščurki na plano in lezejo brez žmigavcev in padajo ns stranskih cest na glavno) do Tindarija z eno najbolj znanih in priljubljenih peščenih plaž po besedah Alfreda (pač plaža ko plaža in kupi smeti kot povsod po Siciliji). Potem pa še do SAturnia Santa Maria Nera na hribu (nekaj podobnega kot naše Brezje glede na štante) in nazaj do St Agate na večerjo.

Popravljeno Maj 14, 2017. Popravil SharpNinja

[SharpNinja]

10.DAN (10.5.2017) Sant Agata -Capo di Orlando-Ucria-floresta-Montalbano-Radazzo-Roccalumera-Taormina-Randazo-Floresta-Ucria-St. Agata (336 km)

Dan ko so mi požrli živce in res sovražim kolesarje.....naletela sva namreč ravno na Giro d Italia in ravno na najini začrtani trasi....mamico jim....grrrrr. Zjutraj sva štartala spet na talepo cestico čez Nebrodi, na poti kupila češnje (za 2 eur džabe čisto, tako kot vse sadje; nešplje, pomaranče, jagode.....ni da ni) in šla po nasvetu Alfreda pogledat Montalbano oz grad kjer sva si v miru privoščila češnje. Potem pa naprej do Randazza s pogledom na Etno in tam se je začelo, roza balončki in en kup policajev po cesti ni obetalo nič dobrega. Kasneje se je izkazalo da sva vozila ravno pred dirko, saj so za nama že zapirali cesto, dokler se ni ustavilo in so naju, če hočeva v TAormino, ker sem na vsak način hotela ta dan kupit par spominkov za domov in pomlatit še zadnji cannol preden treba domov, preusmerili na AC, kjer pa so bili vsi izvozi že zaprti in sva tako dve uri kampirala na izvozu za Roccalumero in v živo gledala giro z viadukta....jz jezna ko pes. Na koncu sva z zamudo vseeno prišla do Taormine, na hitro nakupila, zbasala cannol in cassatino in pičila nazaj kar po isti super cestici čez Nebrodi do Agate na zadnjo večerjo.

 

[SharpNinja]

11. DAN (11.5.2017) Sant Agata - sant Steffano  - Cefalu - Compofelice di Roccella - Collesano - CAltavuturo - Cerda -Monreale-  PAlermo  (252km)

In prišel je zadnji dan, zjutraj sva napokala motorje, pomahala Alfredu in chefu (in dobila flašo za na pot) in se odpravila prevozit slavno traso nekdanje dirke Targa Flores. Sicer je pošastno pihalo, kot bi dal fen na ful (35 stopinj, sicer so bile prejšnje dni temperature prav super, malo nad 20 stopinj, v hribih okoli 15), tako da naju je dobro premetavalo po cesti in je šlo bolj pošasi. Prvi postanek je bil, da sem namočila rit v siciljansko morje, če sem že vlekla kopalke sabo, malo mrzlo ampak je v tisti vročini pasalo. Potem pa naprej na slavni planirani mali krog Targa Flores....ja my ass, cesta usuta do amena, dokler se na vsem lepem ni končala, ker jo je odnesel plaz.....ok po malici sva se preusmerila na traso srednjega kroga, ki pa ni bila bistveno boljša....sicer je pisalo da je zaprta za tranzit (a bjž, pa ne da bi dali znak na začetek ob odcepu, ne potem ko se pelješ že par km, sicer je bilo prevozno ampak mestoma glih tolk da, znak za grbine in "frana" je pisalo vsake 50 metrov. Ko sva se nekako prebila čez to traso nekdaj slavne dirke pa naju je čakala še pika na i....promet v PAlermu, samomorilsko z eno besedo, nekao nama je ratalo prit do normanske palače, kjer sva si malo odpočila od kaosa in smeti (res svinjsko mesto), potem pa sva šla še do Monreala na bližnjem hribu, na hitro pogledala katedralo (nič posebnega), v trgovino nabavit večerjo in potem spet čez PAlermo (pa dajmo spet....najbolje prideš skozi če začneš vozit kot oni, brez žmigovcev, mal levo desno, čez rdeče, bognedaj ustavljat za na prednostno....mal zamižiš in pičiš) do pristanišča. TAm sva v miru naredila chek in, opazovala razkladanje trajekta, se potem vkrcala....končno kabina (zelo spodobna) in tuš, večerjica potem pa na palubo čakat izplutje. Čeprav bi trajekt moral izpliuti 23.30 sva ob enih zjutaj še kar čakala in opazovala nalaganje neštetih prikolic šleparjev. No potem naju je minilo in sva se zavlekla spat, tako da pojma nimava kdaj smo končno izpluli. Kljub temu, da bi morali v Livornu pristati naslednji dan ob 17.30(vožnja traja 18 ur) smo se izkrcali s 3 urno zamudo ob 20.30 (italjani pač boli njih.....ampak glede na to, da je trikrat daljša pot s kosilom in kabino  cenejša od JAdrolinije naj jim bo)in tako sva do Ferrare kjer sva si bukirala spanje v Vili Devin (fensi šmensi vila na nivoju, prijazna lastnica ki naju je čakala do 11ih zvečer, super zajtrk, ni da ni za 49 eur), da nama ne bi bilo treba vozit ponoči, a sva potem pač mogla tistih 216 km do Ferrare met nočnih. (12. DAN)

13. DAN Ferrarra(Montalbano) po AC do Trsta-Portorož-Črni KAl-Postojna-Vrhnika-Domžale (437km)

Po dolgčasu Italjanske AC se je tradicionalni popotovalni sladoled v Cacaotu prav prilegel potem pa še tistih par km do doma, kjer naju je malo pred Lj še namočilo in sva zmagala.

[Whiskey]

Dobro sta to prekrižarila. Na Monrealu je bil najboljši Sicilijanski sladoled, vsaj za moj okus. Katedrala zunaj ne zgleda nič posebnega, znotraj je vsa v zlatu.

Hvala ti za tale potopis. Me je spomnilo na moj ravno tako prvomajski Sicilijanski krog. Zaradi močnega dežja in megle sem takrat spustil monte Erice. Bo treba tja še kdaj zavit :-)

[SharpNinja]

Sva kar prevozila večino kakor je bilo po planu, čeprav sva dnevne rute malo prilagodila stanju cest tam doli, ki so res katastrofa....škoda, sploh na bolj panoramskih delih, ker si moral bit 120% skoncentriran na cesto, da nisi nabasal kake jame, in ni bilo ravno veliko šans za občudovanje okolice, ki je, vsaj ko greš iz mest, kar lepa za videt in trenutno vse cveti in diši (sploh čez nasade citrusov). V Monreale sva prišla precej pozno, tako da je bila katedrala žal že zaprta, tako kot večina lokalčkov in trgovinic, pač se vidi da je še mrtva sezona....po eni strani hvala bogu, ker si ne predstavljam kakšna gužva in kaos sta med sezono, ko se poleg 5 mio folka nabaše še kup turistov) pa še vroče je kot v peklu. TAko pa zunaj mest praktično po cestah nisva srečala po par ur nikogar. Erice je pa vreden ogleda, sploh panoramska cesta navzgor je res huda, sicer je varianta da prideš gor tudi z gondolo.

 

[Whiskey]

@SharpNinja fino, jst nisem imel toliko časa. Na Siciliji sva bila samo 7 dni. Ravno dovolj za en krog. Sicilija ima svoj šarm in je vredno, da se jo obišče. Ljudje so izredno prijazni. Ko mi je presekalo zadnjo gumo, so naju povabili na kruh in drink medtem, ko se je gummista ubadal s krpanjem. Tudi angleški par bivših hipijev pri katerih sva prenočevala v Scopellu. Poleg tipičnega angleškega humorja je bil zajtrk pripravljen za 10 ljudi in ne samo za naju :-)

Glede navigacije: jst prakticiram z v naprej zarisanimi rutami. Kje se boš vozil je možno preverit v Google Earth-u. Tako se ti precej težje dogodi, da zaideš.

[SharpNinja]

PA še nekaj tehničnih podatkov popotovanja:

-prevoženih skupno 4.709 km (od tega 1.803 km transporta do tja in nazaj)

-povprečna poraba na 100km: BMW F800S 4l/100 km, BMW S1000R 5,7l/100km

-skupen strošek 1.143,74 eur po osebi (trajekt Dubrovnik-BAri, PAlermo-Livorno skupaj 563,50 eur....obakrat kabina, ker nisva imela želje se na tako dolgi plovbi mučit po stolih, klopeh in hodnikih; vstopnine 213 eur (kar zasoljene cene, sploh za nekatere oglede), cestnine 84,40 eur, spanje (apartma oziroma B&B 334 eur za 9 nočitev z zajtrkom), hrana in pijača 222,88 (odlična hrana, sladice, vino, se splača ne šparat in si privoščit lokalno hrano), bencin (726,19 eur za oba stroja, povprečno sva tankala za od 1,49 do 1,53 eur, čeprav cene varirajo od pumpe do pumpe brez vsake logike, pazit je treba edino, da ne zapelješ na pumpo con servicio, ker te opalijo za to da ti on natanka za do 0,3 eur na liter, je pa tudi tukaj kot na Sardiniji problem z avtomati, ker čeprav piše, da jemlje kartice ponavadi tankaš lahko samo na denar (uslužbencev ponavadi večino dneva na pumpah ni) in ne vrača drobiža, je fajn met petake in desetake), spominki 143,50 eur).....vtisi neprecenljivo

Drugače pa po Korziki in SArdiniji nisva bila nekaj ful navdušena nad Sicilijo, že zaradi slabih cest. Če koga močno zanima antična zgodovina je to definitivno top destinacija, saj je res ogromno arheoloških parkov, starih mest....no nama je bilo po nekje dveh takih ogledih vse bolj kot ne isto. Pokrajina je sicer lepa, lepe panorame, nasadi limon, pomaranč, pistacij, kaktusov.mandljev, trt....mesta pa so precej umazana in pregosto naseljena, promet je pa sploh poglavje zase....obala in morje nič posebnega, vsaj meni obala in plaže kot povsod. Hrana je pa odlična, vključno s sladicami, pod nujno je treba probat cannole. če potegnem črto pod vse zanimivo potovanje, sploh obisk Etne (res fascinantno), ampak v naslednjih 20 letih mislim, da ne bova ponovila, ker na naju Sicilija ni naredila nekega hudega vtisa.

 

JA ljudje so res prijazni in pristni, čeprav razen italjanščine ne govorijo nič drugega, tako da je bila komunikacija precej zanimiva in malo naporna....jaz sicer dokaj veliko razumem, govorim pa skoraj nič, kake posamezne besede. Sprejmejo te tako, kot da si domač. Hrane je pa količinsko res za cel bataljon, sploh primo piato z makaroni pri vsakem obroku (se treba kar malo nazaj držat, da zmoreš še glavno jed in sladico) in vse je res odlično....italjani so pač gurmani. Midva sva sicer sama vnašala rute v garmina in prej preverjala na googlu kako cesta zgleda, ampak občasno je bluzil oz je bil problem, da določenih cest zaradi zelo plazovitega terena po Siciliji ni več oziroma malo manjkajo ali pa so v grozljivem stanju. Ker popravljajo pa očitno nič, še ac, ko je dotrajana zapreš en pas in preusmeriš na nasprotnega pa je zadeva rešena. Pozna se, da so malo pozabljeni od celinske Italije in da ni evrov, tudi sicer je precej zapuščenih hiš po mestih v notransjosti, veliko je naprodaj, ogromno je starejših, mladi pa se selijo v tujino ali sever Italije, ker dela ni, saj svoje industrije praktično nimajo, kar je kmetijstva in turizma....tako je povedal Alfredo in tudi starša od CAlogerota, kjer sva spala dva dni.

[DAMI34]

Lep potopis (zna priti kr prav), lepe slike, in dooobra hrana, kr slinast sem ratal

Veš, preden sem začel brat, sem se vprašal, a bo tokrat vse ok z motorjem, pa sem kmalu prebral, da se ni izneveril tradiciji

 

[SharpNinja]

Ja malo je zmetalo slike ampak načeloma je to to, sem se kar spravila napisat, dokler se še kaj spomnim, ker se je kak dan naredilo, da sva se že težko spomnila kje sva bila prejšnji dan :P........hrana je pa res top, zarad hrane bi pa še šla, moram mal poizvedet, kje pri nas se dobi tele lupinice za cannole če sploh......hja takle mamo, bemfl je bemfl, pa pravjo da je dukatije treba šraufat. Sj zdj moj tovor celo delavnco že sabo, tako d za silo sva opremljena za take krize....sm če nkamr ne greš se ti ne more nč pokvart, če ga pa tkole zlorabljaš po takih cestah pa po 10 ur 14 dni zapored pa skor že kj crkne . Če ne druga sm spet resno začela razmišljat, d si bo treba omislt kj bl v potovalni varianti za takele podvige, kak gs-ek, xr....skrajni čas. ZAte bi tole blo top k maš rad brezpotja

[DAMI34]

hehe, nisem mislil, da je crknil, ker je bmw, ampak ker se vedno na poti rado kaj zalomi (prejšnjič accu, sedaj veriga,guma)

Canolli siciliani lahko nabaviš v lj-trzin pri Alpegelu. http://www.alpegel.si/index.php/kontakt

Kar vem imajo raznorazne posodice iz linškega, pa tudi tole. Mamo tudi mi, ampak samo po naročilu. 

ps. pri prvem postu, ti je na koncu nekaj slik zamešalo, če hočeš lahko popravim, samo povej, kaj naj zbrišem oz prestavim.

[Cartman]

supr potep. Ko sm zdej vidu tripoda in arančine na sliki se mi je kar milo storilo.  fino mi je blo tam, res. Preprosto in sproščeno. Zabolelo, ko s napisala de se ti 20 let ne hodi dol. ker....se že 15 let odpravlam nazaj.

 

 

me zamika da bi kr ryanu plačal, pa kak maxiskuter dol rental.....

Popravljeno Maj 15, 2017. Popravil Cartman

[SharpNinja]

pred 11 minutami, DAMI34 pravi:

hehe, nisem mislil, da je crknil, ker je bmw, ampak ker se vedno na poti rado kaj zalomi (prejšnjič accu, sedaj veriga,guma)

Canolli siciliani lahko nabaviš v lj-trzin pri Alpegelu. http://www.alpegel.si/index.php/kontakt

Kar vem imajo raznorazne posodice iz linškega, pa tudi tole. Mamo tudi mi, ampak samo po naročilu. 

ps. pri prvem postu, ti je na koncu nekaj slik zamešalo, če hočeš lahko popravim, samo povej, kaj naj zbrišem oz prestavim.

JA če ne druzga takole narediš cel servis motorja hahaha....samo to spada zraven, ni kaj, mora bit malo izven začrtane rutine, zato pa je avantura. A res, vidiš na Alpegel se pa nisem spomnila, da pogledam, pa kupujem tam včasih tiste mignon košarice. Tnx za nasvet (če bo nuja pa tebe pocukam), oziroma sem pogruntala da imam doma modele za te lupinice tako da se bom spravila eksperimentirat.

JA sem prepozno videla in ni bilo več opcije urejanja....no čle lahko uno fotko proti koncu od trajekta Dubrovnik premakneš pod 1. dan, čisto zadnjo od kanjona zbrišeš, zadnje tri od etne in pa tisto s tablo od Etne pa prestaviš tja kjer so ostale fotke Etne. Hbvala ti

pred 7 minutami, Cartman pravi:

supr potep. Ko sm zdej vidu tripoda in arančine na sliki se mi je kar milo storilo.  fino mi je blo tam, res. Preprosto in sproščeno. Zabolelo, ko s napisala de se ti 20 let ne hodi dol. ker....se že 15 let odpravlam nazaj.

Arancini mmmmm, super za vmesno malčko, najboljše imajo v La Tondi v ERice, sveže pripravljene pred tabo z neomejeno nadevi in se moraš res tistih 5 minut držat nazaj, da ga takoj ne požreš, ker ima najboljši okus po 5 minutah od cvrtja je povedal kuhar.Tisto od 20 let je mogoče trenutno precej pod vtisom dneva v PAlermu (čisto preveč folka in prevelik kaos, SArdinija in Korzika sta precej manj naseljeni in zato nikjer ni bilo takega kaosa, ki mi ne sede ravno)....ampak do povratka imava še miljavžnt krajev za videt, ki jih še nisva.

 

[Whiskey]

Men ceste niso delale ama nobenih problemov. Niti nisem imel občutka, da je tako slabo. Na GsA sem samo dvignil vzmetenje, pa je šlo čez vse. Je pa res, da sem navajen vozit po vseh terenih.

Kulinarika na Siciliji je Top. Midva nisva šparala. V restavracijo sva zavila tam kjer je bilo veliko gostov. Hrana je bila povsod vrhunska. Nastanitev povsod B&B, zvečer pa u lajf po starih mestnih jedrih.

Edini del kjer ni bilo zanimivo je od Messine proti Cefaluju. Sem pa si vzel na znanje vsaj še točko ali dve tvoji katero/i bom šel ob ponovnem obisku si pogledat. Od vseh mest mi je bil daleč najbolj všeč nočni Noto.

[SharpNinja]

Sj točno to, sva enkrat naletela na ene nemce na gsih in so neki časa vozili za nama, jz sm bla več v luftu kot kje drugje, un z gsom za mano pa k po tračnicah....si je tud mislu kaj neki je to en kaskaderski stil vožnje . Bo treba res razmislit v smeri menjave, že zaradi prtljage. Priznam, da tale moj stroj za kake mal bl grobjanske podlage ni najbolj primeren, ker tudi soft mode je hudičevo trd. Pri hrani dol res ni za šparat (no pa saj tudi ni treba, ker cene v primerjavi z našimi vsaj izven sezone niso visoke sploh oz je za tisto kar dobiš tako po kvantiteti kot predvsem kvaliteti poceni). je pa izven sezone precej mrtvo, sploh po manjših mestecih v notranjosti. Na severni obali res ni kaj videt z izjemo Tindarija s saturnarijem, capo Milazza in St stefano (mesto znano po keramiki). Meni sta bili najbol všeč Enna in Erice, sploh zadnja, poleg taormine in Castelmola seveda, ampak vse obvezno izven turistične sezone.....in pa seveda park Nebrodi (super lepo speljane ovinkaste ceste, nore panorame), MAdonie so pa kar se cest tiče totalno sesute, škoda, ker pokrajina je huda.

[GO_Tomi]

17 hours ago, SharpNinja said:

res sovražim kolesarje.....naletela sva namreč ravno na Giro d Italia in ravno na najini začrtani trasi....mamico jim....grrrrr

Vse sem lajkal, tega pa ne. Res sramota, da ni Giro počakal kakšen teden, saj sta vendar vidva bila tam ...
Žalostno tole tvoje razmišljanje

[DAMI34]

pred eno uro, GO_Tomi pravi:

Vse sem lajkal, tega pa ne. Res sramota, da ni Giro počakal kakšen teden, saj sta vendar vidva bila tam ...
Žalostno tole tvoje razmišljanje

v bistvu ni, vsaka zadeva, kjer moraš čakat 2-3 ure na soncu je nesmiselna, prav tako kar poznam Italijo, ni bili itak nikjer nič zabeleženo, giro ma prednost

 

[GO_Tomi]

Vsakršno polemiziranje je brezpredmetno. SOVRAŽIT nekaj, kar ti ni všeč, kar ti ne paše, je temeljno načelo fašizma. Pika in konec.

Popravljeno Maj 15, 2017. Popravil GO_Tomi

[tomash]

Super potopis. Mi je všeč, ko takole delite svoja opažanja, nasvete in izkušnje. Bravo in še več!

[DAMI34]

pred 1 uro, GO_Tomi pravi:

Vsakršno polemiziranje je brezpredmetno. SOVRAŽIT nekaj, kar ti ni všeč, kar ti ne paše, je temeljno načelo fašizma. Pika in konec.

hehe, jaz sovražim kače, pa jih ne pobijam, sem al nisem fašist?

pika in konec