Skoči na vsebino

Priporočene objave

smasher    1166
smasher

E, res bral samo samo slike :P tudi ti da je Condor bi pomislil da je to nadimek ki ga je dal motorju mi, ker nikol prej videl Condorja, pa zgleda skor nemško, z ne nemško mašino. (Sem vprašal strica googla ki je potrdil da je mašina od Ducatija baje)

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
thumper    9396
thumper

evo zmagal sem v najvišji obveznosti mamutov - mirovanju pri ležanju.. vnete rebrne mišice od prevelikega pritiska ob ležanju na trebuhu na bali slame .. delovna poškodba 117% bolniška .. 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
bambi61    1165
bambi61
pred 22 urami, smasher pravi:

E, res bral samo samo slike :P tudi ti da je Condor bi pomislil da je to nadimek ki ga je dal motorju mi, ker nikol prej videl Condorja, pa zgleda skor nemško, z ne nemško mašino. (Sem vprašal strica googla ki je potrdil da je mašina od Ducatija baje)

Sicer :topic:ampak gre za švicarski vojaški motor 1974-1980 izdelan po licenci Ducati scrambler 350 v "nakladi" 3000 komadov.Leta 2000 odprodanih vseh 3000 komadov velikim dilerjem v paketu po nekaj 100 motorjev večinoma na Nizozemsko.Od tam so šli po celem svetu.Toliko o tem!

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh
smasher    1166
smasher

Ja ja, sem prebral da je švicarski, sem rekel da je samo zgledal bil nemško. Nisem pa vedel da so jih tako dolgo švicarji šparali. Kaj a ce rečem da je res lep ni dovolj? 

Deli to objavo


Povezava na objavo
Delite na drugih straneh

  • Zadnji brskalci   0 članov

    Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



  • Podobna vsebina

    • štromček
      Avtor štromček
      MK LISJAK VABI NA 15. SREČANJE MOTORISTOV V ZGORNJE KONJIŠČE PRI APAČAH - ZRAVEN MEJNEGA PREHODA CMUREK,
      KI BO 22. IN 23. JUNIJA 2018.
      Končna-vabila_2018_a4.pdf

    • žrebec
      Avtor žrebec
      IPA Sekcija Slovenija – Moto klub

      IPA RK Gorenjska

      Vas vabi na

      14. srečanje in žegnanje

      jeklenih konjičkov, ki bo

      v soboto, 5. 5. 2018

      z zborom med 10.00 in 11.30 uro na Dovjem pri okrepčevalnici Sonček.

      Ob 11.30 uri sledi » žegnanje jeklenih konjičkov«. Po žegnanju, sledi kosilo in družabno srečanje pri okrepčevalnici Sonček.

      Po končanem kosilu sledi individualna vožnja po Zgornjesavski dolini.


      Servo per Amikeco

      IPA Sekcija Slovenija

      IPA RK Gorenjska

       
      vabilo žegnanje 2018.pdf
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      MAMUTOVANJE 2018 – Pot v neznano

       
      Idejo mi predstavi sodelavec, tudi biker, ki se omenjenega dogodka še ni udeležil, ve par nekaj o njem.
      Skozi razgovor se mi ideja zdi zanimiva, pregledam youtube, posnetke prejšnjih srečanj. Navdušen. Jst bi tud….
      Dobim kontakt do takrat še neznane osebe, Gregor. Po telefonu mi natrosi nekaj info. o dogodku…., odločim se, to je to. Doma pri kosilo seznanim ostale člane naše jamske skupnosti ( doma sem z Jame ) o ideji, nameri, potovanju, ki se mi je porodila. Sreča, da smo vsi, vsaj trije, nekako povezani z zdravstvom, da smo lahko hitro ukrepali pri nenadnem dušenju z juho…. Po uspešnem izkašljevanju juhe steče resna debata, WTF ti je tega treba, pa sploh veš kam greš, poglej vn…. In podobni komentarji so odmevali naslednjih nekaj dni pri nas na Jami.
      Naslednjih nekaj dni brez veze, sestavim spisek opreme, potrebščin, na spletu naročim še nekaj kosov opreme…., v Lidlu kupim špago….. prpravlen. Do odhoda gledam samo še vremensko napoved.
      Dan pred odhodom zlaganje stvari zraven mule ( eliminator 252 ). Seveda samo najnujnejše, če koga zanima, seveda tisti ki se še niste prepričal da bi šli, me lahko kontaktirate. Iz prve roke vam povem kaj RES rabte na tej poti.
      Skratka oprema je ready, mula oprežena, sneg skidan. Potekajo še zadnja prepričevanja, kaj pa če bi šli za vikend v kakšne toplice…, mal km na izlet in podobno. Jst pa odločno, rezervirano mam parcelo na Paki.
      Jutro, 9.2.2018, ura 6:00.
      Klasično februarsko jutro, megla, mraz..., kava, cigaret…
      In se poslovim. Odločim se, da grem do mesta srečanja, Trojane, po avtocesti. Najhitrejša izbira, ne vem kako je po lokalnih cestah, vreme je v k….. prva občudovanja doživim že ko se vozim skozi mesto ( Novo mesto ). Na cesti zdolgočaseni vozniki vozil na štirih kolesih in nekaj ta' pravih bikerjov, poštarji in jaz. S ponosom in občudovanjem se pozdravljamo.
      Vstavim se na lokalni črpalki, nahranim mulo in malo poziram mimoidočim.
      Pot nadaljujem proti avtocesti, proti Lj. Seveda na poti nikjer nobenga bikerja, zakaj le, saj je zima, mraz…., ampak to me ne zmoti.
      Prvi postanek Petrol Podsmreka. Običajne stvari WC, kava, cigaret, poziranje…
      Nadaljujem proti Lj in naprej do Trojan. Mimo postajališča Lukovica vse ok razen prstov desne roke, trdi. Vsi, ki ste ta dan delili mojo izkušnjo veste o čem govorim. Apak se ne dam, na Igmanu je blo tud mrzlo, baje. Na Blagovici spet nekaj začudenih pogledov in seveda obvezno poziranje, tokrat v letečem stanju.
      Razodetje, nad tunelom tabla, Trojane, krofi 3.5Km. Zmaga, uspelo je.
      Parkiram, vidim dva, takrat še neznana osebka poleg motorjev. To bo to. Razjaham mulo in postojim ukočen nekaj trenutkov. Se zberem in pristopim. Bila sta Robi, krof man in moj cimer. V nekaj naslednjih minutah se je vsulo še kar nekaj modelov, en celo iz Švice ( Silvio ), vsaka mu čast, in Mamutovanje 2018 seje uradno začelo. Krofi, rakija, Beherevka in podobni posladki so deževali…
      Vsi lepo postrojeni v koloni za za Igorjem proti Celju, natančneje druga postaja Tuš Celje.
      Parkiramo, imel sem občutek da mimoidoči nakupovalci niso točno vedeli po kaj so tisti trenutek prišli. Ustaljeno, kava in druge dobrote iz posameznih torb. Spoznavanje somišljenikov…., poslušanje starejših o preteklih izkušnjah, padcih…. Poučno.
      Ostanek poti do konca asvalta brez nekih pretresov, ustavl smo se še nekje na pivu ampak sm pozabu kje, to je blo zadnje civilizirano postajališče do končnega cilja Pr' Cenc.
      In prišel je trunutek ko ni več asvalta. Razjahamo, se okrepčamo, bolj da ubijem nelagodje. Kot se spodobi Robert nareže suhomesnate izdelke, brez glutena, odpre se bar, pod budnim očesom fotografov in snemalcev začnemo pripravljati, vsak svojega seveda, za tako imenovani vzpon vzponov. O tem kako sem povil svojo mulo zdej ne bom, naslednje leto bo drgač.

       
      Skratka sem ponosen, da sem odpru sezono padcev. In takrat vidiš in doživiš čar Mamutovanja. Vsi, ki pridejo za tabo se vstavijo, pomagajo spravit mulo pokonci, ponudijo ti »toplo« besedo podkrepljeno z zdravilnimi ekstrakti vseh možnih rastlin. Nasveti za prihajajoči ovinek dežujejo…. Ampak ponosno sem zajahal svojo mulo in oddrvel naprej. In glej po nekaj metrih, res nekaj, razjaham in pomagam sotrpinu, ki ga je doletela enaka usoda. Motor na levem boku. In tako kar nekaj časa, pustmo vmesni čas, naprej. Nekje po oceni starejših na pol poti postanek. Veselje, raja je krenula da se pali i žari…, čestitanje drug drugemu kot da sm na vrhu, fak, sploh ne vemo kaj je pred nami…. In smo šli. Na trnih, trd, nabit s adrenalinom nadaljujem in premagujem metre poti do točke, mislim da slabih dvesto metrov pred ciljem kolega potrebuje pomoč. Seveda mu pomagam. Z željo po nadaljevanju mi zadnje kolo zdrsne, ne morm ven. Seveda steče reševalna akcija, shutlle.
      Ker sem vstrajen se dogovorim samo za malo pomoči, mulo navežemo in potegnemo vn. Ko pridem na »boljši« del poti se špaga na kateri je bila navezana mula zategne, balanco obrne, mula na levo, jst na desno, levo noga ostane pod mulo…., pekoča bolečina v levem gležnju. Vse ostalo je opisano v mojem zdravstvenem kartonu. Skratka postavimo mulo v ready pozicijo in gas. Pridem na vrh. Občutke poznate, tisti ki ste jih doživeli.
      Po vseh uradnih postopkih, ki jih udeleženci poznate, za vse nove somišljenike naj bo presenečenje, zaslužen počitek ob tabornem ognju, pijači, zgodbah….
      Kaj vse smo jedli, pili…, to kar smo meli s sabo. Gor ni nobenga shopping centra.
      Skratka nepozabni trenutki, občutek da na tako zahtevni poti niti sekunde nisi sam, da smo vsi skupaj premagali nekaj kar se ne da opisat z besedami, to moraš doživet.
      Naj vam povem, da že zelo dolgo nisem doživel in preživel vikenda tako sproščeno in v tako dobri družbi kot je bil ta na Mamutovanju 2018. Hvala za enkratno doživetje vsem, z veseljem se prijavim za 2019 in že sedaj rezerviram kotiček v tipiju, ker fak zuni ne bom spal.
      Ciciban št. , e sad, ne vem.
      Drugač pa tist, Družina Počrvina

      by @PrimozP
    • Dr_Jakob
      Avtor Dr_Jakob
      Mamutovanje 2018
       
      Die ganze Woche überlegte ich mir was ich alles nach Slowenien mitnehmen sollte.
      Eins war klar Käse für Fondue, ein paar Schweizer Nationalwürste, Kräuter Schnaps, Chrumme (Zigarren) mussten dabei sein. Kochgeschirr, Lampe, warme Sachen etc. fanden Platz im Beiwagen. Am Donnerstag nach der Arbeit konnte ich dann endlich abfahren.
      Gegen 18.00 Uhr fuhr ich von Zürich Richtung St.Gallen (CH), Bregenz( A), Lindau (D), München, Salzburg, Villach nach Ljubljana. Vgnetten Kauf in Slowenien – Vinieta Auto? - no vinieta Moto! – Vigneta Moto?? - Da! - Realy for Motorbike??? - Yes! - Hmmm ok??? Gegen 02.00 Uhr war ich dann bei Igor. Etwas essen ein paar Drinks und dann schlafen.
      Am Morgen fuhren wir dann zu Tomas und weiter nach Trojane. Begrüssung, Flachmann, Fotos. Weiter zum Einkaufen. Dort Begrüssung, Flachmann, Foto. Einkaufen was wir halt so für dieses Wochenende brauchen. Bier, Wein, Fleisch. Einen weiteren pit stop in einer Bar, dann weiter zum Ketten Anlege Platz. Wieder Flachmann, Fotos. Dann ging es los auf der schneebedeckter Strasse.

       
      Bei der Abzweigung ein weiterer Stop. Flachmann, Fotos. Und dann der Rest bis zum Platz. Zu meiner Verwunderung fuhr mein Motorrad wie auf Schienen den Berg hinauf und ich schaffte es ohne Probleme zum Platz. Ich bin hier Mamutovanje!!! Und natürlich wieder Begrüssung, Flachmann, Fotos. Zelt aufbauen und einrichten – besser jetzt als später…. Dann Holz holen und wieder zum Feuer – schön warm.
      Als wir dann alle zusammen waren Gespräche über Motorradfahren – speziell Winterfahren. Ich sah, dass ich nicht der einzige Idiot war der im Winter mit dem Motorrad fährt. Ich fühlte mich sehr geborgen auch wenn ich kein Slowenisch spreche. Es war sehr familiär mit wunderbaren Menschen – Danke!!! Essen, Trinken, mit Freunden am Feuer sitzen – das ist ein wunderbares Leben!
      Am Sonntag gegen Mittag sollte ich dann wieder losfahren – ich hatte etwa 800km vor mir. Doch die Batterie wollte nicht mehr so richtig. Mit einem Aggregat wieder aufladen – Danke den Helfern – und irgendwann schnurrte der Motor wieder wie eine Katze.
      Das Wetter war gut und ich war schnell in Villach. Dann wieder Salzburg. Ab Salzburg war dann das Wetter mehr als nur beschissen. Bis Zürich war dann Regen, Schnee, Eisregen angesagt.
      Ich bin so ein Idiot, warum fahre ich im Februar mit dem Motorrad bei Schnee und Regen auf der Autobahn??? Bin 55 Jahre alt und kein % normal!!! Die Antwort ist einfach: Ich hatte ein perfektes Wochenende mit Freunden die die gleichen Idioten sind!
  • Forum

×

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!