Jump to content
  • Sign Up
Sign in to follow this  
madzarka

Verzi

Recommended Posts

madzarka

zivjo!

spet se oglasam z mojimi veleumnimi idejami! namreč: zbiram verze. sej vem da je to bl tko, sam men so itak všeč pa bi rada ŠE! al pa kaka besedila pesmi.

Share this post


Link to post
Share on other sites
J

A Horse with no name 1971

Dewey Bunnell

On the first part of the journey

I was looking at all the life

There were plants and birds and rocks and things

There was sand and hills and rings

The first thing I met was a fly with a buzz

And the sky with no clouds

The heat was hot and the ground was dry

But the air was full of sound

I've been through the desert on a horse with no name

It felt good to be out of the rain

In the desert you can remember your name

'Cause there ain't no one for to give you no pain

La, la...

After two days in the desert sun

My skin began to turn red

After three days in the desert fun

I was looking at a river bed

And the story it told of a river that flowed

Made me sad to think it was dead

You see I've been through the desert on a horse with no name

It felt good to be out of the rain

In the desert you can remember your name

'Cause there ain't no one for to give you no pain

La, la...

After nine days I let the horse run free

'Cause the desert had turned to sea

There were plants and birds and rocks and things

There was sand and hills and rings

The ocean is a desert with it's life underground

And a perfect disguise above

Under the cities lies a heart made of ground

But the humans will give no love

You see I've been through the desert on a horse with no name

It felt good to be out of the rain

In the desert you can remember your name

'Cause there ain't no one for to give you no pain

La, la...

Share this post


Link to post
Share on other sites
stigmata
...zbiram verze...

mislim da sem jih pustila v O.Š.- lahko pa grem pogledat :twisted:

Share this post


Link to post
Share on other sites
D.J.

ti jaz dam en verz, je iz čreva potegnjen

je lepe oblike in vsake tolko zategnjen

če noče sam ven prit, mu s klistirjem pomagam

olajša mi dušo, telo in srce

Share this post


Link to post
Share on other sites
Pravokotar

nikoli,

nikoli,

nikoli,

je rekla,

razmaknila stegna,

zaprla oči.

Ko spet se odprejo,

je v njih le spoznanje:

v vonjavah pomladi

nikoli

zbledi.

Share this post


Link to post
Share on other sites
SiR
nikoli,

nikoli,

nikoli,

je rekla,

razmaknila stegna,

zaprla oči.

Ko spet se odprejo,

je v njih le spoznanje:

v vonjavah pomladi

nikoli

zbledi.

:oops: pa jo je 8)

oz.

:oops: pa ga je fasala :)

Share this post


Link to post
Share on other sites
Manu

Zbira se prtičke, znamke, značke in ostala jajčka..... :twisted:

Nikoli, nikoli pa se ne zbira :shock: verzov...

Verze se piše, bere, pije, vpija, živi, uživa, diha...... :rainbow1:

Share this post


Link to post
Share on other sites
Manu

trgala sva

mirabele

in si jih

nosila

v usta

jaz tebi

ti meni

vse okoli naju se je utapljalo v sladkosti

mirabel

Share this post


Link to post
Share on other sites
Pravokotar

Je kaka razlika

med drekom

in drisko?

Ga muči dilema,

povzroča mu stisko!

Nobeden od zbranih

mu svet'vat ne vé,

kako naj zdaj reši

zagate se té.

Ga v hipu prešine:

razlika je ta,

da dreka se vendar

grgrati ne da!

(predsedniku združenja skatologov in skatofilov)

Share this post


Link to post
Share on other sites
kekec III

TAKOLE HODIM

HODIM PO ULICI

PO ULICI SPOMINOV

SPOMINOV IN SANJ

SPOMINOV SANJ

NAPOL POZABLJENIH

A NE IZGUBLJENIH

V MEGLI

KI JE TUDI DEŽ NE OČISTI

S POGLEDOM UPRTIM V TLA

NAJDEM STOTAKA... 8)

Share this post


Link to post
Share on other sites
kekec III

SEM TER TJA -

KOT VSI

SI ZAŽELIM

BREZ NAGLICE

HODITI

PO TOPLEM

POLETNEM DEŽJU

IN ZADNJIČ

JE BILO

POLETJE

VEČER

TOPEL POLETEN DEŽEK

PA MARELE NISM MOGU

ODPRET

8)

Share this post


Link to post
Share on other sites
kekec III

ŽIVLJENSKA

POPOLNOMA SUH

NA MIKLOŠIČEVI

BREZ DEŽNIKA

MOKER KOT PES

8)

Share this post


Link to post
Share on other sites
Manu

ležim v postelji

in

gledam v noč

ne morem se spomniti kaj je tista reč na nebu

zvezda?

ali

samo odsev nečesa

kar je nekoč

obstajalo med nama

Share this post


Link to post
Share on other sites
D.J.

skrita v kopici beži pred pogledi

vzihuje in stoka, prihodnost lebdi

kamenju leta izklešejo gube

kam šla boš zdaj..

plastenka donata

vigred se smeje, noč topla je tu

cvetice nabira, jih muči

ljubi me, ne ljubi me

mine stoletje, kaj boš pa zdaj

tvoje rajsko pročelje prešlo je h kraj'

zvijam si podkev

na suho ne gre

v ta zadnjo porinem

izplinim, pa je

Share this post


Link to post
Share on other sites
D.J.

SM

krepelce zasadim si v goleno kot poduk

me stisne vsakič, ko željan sem muk

ga rahlo pomigam, kar solza privre

v črevu me stisne, iz tiča pa usuje

.

potuje gospodin kot fini buržuj

se plazič usuje in cesto zapre

kaj mu storiti, je dnara dovolj

z njim kopal ne bo, raj grel se zastonj

pride pomoč, reče, stari spizdi

a veš kdo sem jaz, se gospodin huduje

ma boli me kurac, tu macola sem jaz

pakiraj odavde...

rep med noge in gre

Share this post


Link to post
Share on other sites
RAN
ležim v postelji

in

gledam v noč

ne morem se spomniti kaj je tista reč na nebu

zvezda?

ali

samo odsev nečesa

kar je nekoč

obstajalo med nama

Je postelja na prostem,

okol nje pa hudič.

V izbi mesečina,

na nebu pa tič.

:twisted:

Share this post


Link to post
Share on other sites
kekec III

KWADRATURA KROGA

DA SMO SI NA

JASNEM

VSAKA KROGLA

JE OKROGLA

PA ČE DELAŠ Z NJO

KARKOLI

TUDI ČE JO

ODREŽEŠ

NI SLABA IDEJA... 8)

Share this post


Link to post
Share on other sites
Dave

V soju zvezd sva se ljubilla

in ti si se mi skrila, ko si se pocasi

izmuznila

Ven iz mojega zaznavnega prostora

Dotaknila si se me skoz line

ki mi zracijo telo.

Skoz njih vcasih, redko kdaj

zagledam se v nebo.

Trpko si me zbudila, ko si se me

dotaknila tam

kjer moskost svojo

veckrat sem preveril sam

Dobro jutro punca z drugega planeta

ki ti sveta moc je dana

da skoz valobrana moje duse

speljes ladjo cistega uzitka

ki brez vsakega ocitka zre v turiste

ki so si na bregu tega toka noge namocili

Vendar niso se predali valu

da se ne bi zaljubili.

20.04.02

Share this post


Link to post
Share on other sites
Killroy

You

When I think about you,

I remember how much I love you

Your every move,your every step

is enough to make me red

Your happy face,the way you walk,

all that things want me to talk and

say to you I love you.

Maybe you will feel the way I do

and grant me the words I love you too

Then,my wish will come true.

To sm spesnil v osmem razredu za nalogo pri angleščini,

navdih oziroma muza je bila sošolka.

Lp

Share this post


Link to post
Share on other sites
Grilzz

Bjelo dugme - Lipe cvatu

Ljeto ide, kako si mi ti

Gdje si, s kim si, da mi je znati

Ko li mi te ugrijao

Dok je zimus snjeg padao

Ko li mi te ljubio, grom ga ubio

Bas me briga gdje si otisla

Ravna ti je Jugoslavija

Bas me briga, nisi dijete

Sve u korist tvoje stete

Samo tvoje, al' i moje srce boluje

Lipe cvatu

Sve je isto k'o i lani, hej

Samo srce moje i srce tvoje

U ljubavi vise ne stoje

Zaklinjem se dusom i Bogom

Krvi mojom plavom seljackom

Zaklinjem se, i umrijet cu

Ali ja te trazit necu

Necu, necu, a umrijet cu, a umrijet cu

Lipe cvatu

Sve je isto ko i lani, hej

Samo srce moje i srce tvoje

U ljubavi vise ne stoje

:roll:

Share this post


Link to post
Share on other sites
Manu
Bjelo dugme - Lipe cvatu

Ljeto ide, kako si mi ti

Gdje si, s kim si, da mi je znati

Ko li mi te ugrijao

Dok je zimus snjeg padao

Ko li mi te ljubio, grom ga ubio

Bas me briga gdje si otisla

Ravna ti je Jugoslavija

Bas me briga, nisi dijete

Sve u korist tvoje stete

Samo tvoje, al' i moje srce boluje

Lipe cvatu

Sve je isto k'o i lani, hej

Samo srce moje i srce tvoje

U ljubavi vise ne stoje

Zaklinjem se dusom i Bogom

Krvi mojom plavom seljackom

Zaklinjem se, i umrijet cu

Ali ja te trazit necu

Necu, necu, a umrijet cu, a umrijet cu

Lipe cvatu

Sve je isto ko i lani, hej

Samo srce moje i srce tvoje

U ljubavi vise ne stoje

:roll:

8) 8) 8)

Share this post


Link to post
Share on other sites
kekec III

BACK IN THE U.S.S.R.

(Lenon & McCartney, 1968)

FLEW IN FORM MIAMI BEACH BOAC

DIDN'T GET TO BED LAST NIGHT

ON THE WAY THE PAPER BAG WAS ON MY KNEE

MAN I HAD A DREADFUL FLIGHT

I'M BACK IN THE U.S.S.R.

YOU DON'T KNOW HOW LUCKY YOU ARE BOY

BACK IN THE U.S.S.R.

BEEN AWAY SO LONG I HARDLY KNEW THE PLACE

GEE IT'S GOOD TO BE BACK HOME

LEAVE IT TILL TOMORROW TO UNPACK MY CASE

HONEY DISCONNECT THE PHONE

I'M BACK IN THE U.S.S.R.

YOU DON'T KNOW HOW LUCKY YOU ARE BOY

BACK IN THE U.S. BACK IN THE U.S. BACK IN THE U.S.S.R.

WELL THE UKRAINE GEALLY KNOCK ME OUT

THEY LEAVE THE WEST BEHIND

AND MOSCOW GIRLS MAKE ME SING AND SHOUT

THAT GEORGIA'S ALWAYS ON MY MIND.

I'M BACK IN THE U.S.S.R.

YOU DON'T KNOW HOW LUCKY YOU ARE BOYS

BACK IN THE U.S.S.R.

WELL THE UKRAINE GEALLY KNOCK ME OUT

THEY LEAVE THE WEST BEHIND

AND MOSCOW GIRLS MAKE ME SING AND SHOUT

THAT GEORGIA'S ALWAYS ON MY MIND.

SHOW ME ROUND YOUR SNOW PLAKED

MOUNTAINS WAY DOWN SOUTH

TAKE ME TO YOUR DADDY'S FARM

LET ME HEAR YOUR BALALAIKA'S RINGING OUT

COME AND KEEP YOUR COMRADE WARM.

I'M BACK IN THE U.S.S.R.

YOU DON'T KNOW HOW LUCKY YOU ARE BOYS

BACK IN THE U.S.S.R.

Share this post


Link to post
Share on other sites
Sanda7

Fuk je naše geslo

gdor ne fuka ta je teslo

ko pa nam bo rit razneslo

bomo spremenili geslo.

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Sign in to follow this  

  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.



  • Zadnje objave na forumu

    • gtgs
      20. dan     San Rafael - San Jose de Jachal   Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod.               V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ...                                                   Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo.                             Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna …  Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz.  V regiji so tudi nahajališča nafte in urana.           Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo.                                     Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah.                                     Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen.                                             Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov.                             M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita …                                             Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo.       Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes.                 In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena …                     21. dan     San Jose de Jachal - Santa Maria     Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod.                         Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja.             Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo.                   Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe.                                         Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem.                         Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?!       Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta.                                                     Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo.                       Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe.                                         In spet po praznini …                                   Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno!                             Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom.                                         In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju.                                 Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria!                 Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj  sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati.         Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke.         22. dan     Santa Maria - San Salvador     Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno.                                           Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini …                                     Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v  krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju.                     S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina.                                                     Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje.  Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled.                           Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ...                                                                     Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova.  (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda.                             Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!)                                                                             Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador.                               Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri.     Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti.  M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena.         Jutri greva v Čile!   (konec 3. dela)                
    • raza
      Čekiraj TPS senzor.
    • MilanMS
      Sem uredil, hvala za pomoč...  
    • Quest
      Še tole maznem. Diši za znoret.  
    • XL varadero
      Ja menjaval letos pred 1500 km svečke, filter... in sem tudi pomislil če bi bil tukaj vzrok, vendar se mi je zgoraj omenjeno dogajalo že pred menjavo, saj sem mislil da bo z menjavo filtra, svečk tudi to izginilo, žal ni bil to vzrok. 🥴🤔☹️
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy terms and use of cookies!