Skoči na vsebino

ali je samskih


Thundercat

Priporočene objave

Da naj se vsak briga za sebe ...

to je izjava tedna :lol1: .... statističnemu uradu ko te pride popisat čez 9 let to povej....

ni kej si pa izvirna....

Statistični urad samo vpraša po statustu, ne zanima jih pa zakaj je nekdo samski ali nesamski, kar je velika razlika ...

... tudi o klasični ljubezni me še niso kdaj spraševali ... :devil:

Popravljeno . Popravil Vale
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Da naj se vsak briga za sebe ...

to je izjava tedna :lol1: .... statističnemu uradu ko te pride popisat čez 9 let to povej....

ni kej si pa izvirna....

Statistični urad samo vpraša po statustu, ne zanima jih pa zakaj je nekdo samski ali nesamski, kar je velika razlika ...

citiral sem tvojo izjava: "vsak naj se briga zase"...

ta izjava ne sodi v moderno družbo....

stat. urad. ne zanima...mene pa.... zato sem v tej temi povprašal nekaj na kar ne potrebujem odgovora "brigaj se zase"....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

TC povej kaj potrebuješ ... js ti tega verjetno ne morem dat, ker sva že ugotovila, da sva iz različnih planetov ...

Bog me obdarja z jasnostjo,

kadar samega sebe

ne obdarjam s svojo zmedo.

Pa pa tudi tukaj :004

P.S. Moja izjava ne sodi v moderno družbo Slovencljev, maš prav :devil:

Popravljeno . Popravil Vale
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Samski na udaru

Avtor:Darjo Hrib, september 2002

Z iztekom leta 2002 se bo obenem izteklo tudi moje triindvajseto leto življenja in še korak bližje bom prvi življenski prelomnici, veliki petindvajsetki. Ko si še najstnik, se sprašuješ, kaj vse boš že dosegel do svojega petindvajsetega leta. Diploma v žepu, moderni športni avto na dovozu in trisobno stanovanje v centru Ljubljane, vse pod okriljem zabavne in pestre kariere. To, recimo, so bili moji dolgoročni cilji. Sedaj, dobro leto pred predvideno realizacijo teh sanj opažam, ne samo to, da jih bom moral potisniti tja do okrogle tridesetke, ampak da so morda ti cilji popolnoma napačni.

Ker Ljubljana ni New York. Tudi Slovenija ni New York. Ali sploh kakršna koli tipična zahodnjaška civilizacija. Kajti, tu veljajo zakoni ekspresnih porok. Kajti, če si pri nas star petindvajset let in nimaš že vsaj pet let resnega razmerja, te ljudje prično čudno gledati. In ugotavljati, kaj bi lahko bilo s teboj narobe, kakšna je tvoja "prtljaga", ki jo, kot samski moški v srednjih dvajsetih preprosto moraš imeti. Ko sem bil prvič podvržen takšnim analizam, sem se ozrl po vrstnikih, s katerimi smo skupaj orali prehodno ledino iz izobrazbe v kariero. Pričakoval sem, da bo verjetno večina ljudi, predvsem žensk mojih let, v tem času samska. In da se ta skupina posveča karieri, izobrazbi, mogoče že nabira denar. A navkljub skrbnemu iskanju sem dobil dokaj nepričakovane rezultate. Spraševati sem se začel: Kam so odšle vse samske ženske?

Ker sem očitno zamudil nek pomemben vlak, na katerega so dobrih pet let nazaj poskakali vsi, ki so bili prepričani, da je ta zadnji, ki pelje v smeri stalnega razmerja, sem podrezal v obstoječe zasedene ženske. In izvedel, da v večini primerov sploh niso srečne, kar je, vsaj meni osebno, čisto zadosten razlog, da ne vztrajam v razmerju. One, po drugi strani, pa. Razlog? Fantazme o princu na belem konju so se jim razblinile že na pol poti skozi osnovno šolo, zato se jim je zdelo najpametneje, da pograbijo prvega, ki pride in z njim poskusijo preteči celotno življenjsko pot. Kajti, -so razmišljale- če se na obrazcih "odkljukaš" kot "samski", si patetičen. Si osamljen. Nepopoln. In ko zavoljo strahu pred samoto, ženske vztrajajo v razmerju tri, štiri, deset let, je njihova ljubezenska usoda več ali manj zapečatena. Z leti v razmerju, pa naj bo še tako propadajoče, se pojavljajo dvomi in ženske se teh dvomov oklepajo kot pijanec plota. Sprašujejo se, če je morda to kar imajo, tudi najboljše, kar lahko dobijo. In sprašujejo se, kdo jih bo sploh hotel. Kot se tudi sprašujejo, kako bi sploh lahko živele same. Oh, pardon, osamljene. Nepopolne. Ko bi se morale na obrazcih odkljukati kot "samske". Kar je očitno le lepa beseda za patetičen.

Tik pred starostjo, ko predvidevam, da človek prične lesti k vrhuncu svojega življenja, tako srečavam nekatere svoje vrstnike v popolnoma propadajoči formi. Zaradi neurejenega zasebnega življenja, obojestranske predanosti partnerju, ki niti v paralelnem univerzumu ni vsaj približno prava. Oba vztrajata v razmerju le še za voljo razmerja samega. Zasidrana nekje na četrtini poti skozi osebnostni razvoj, brez seksualnih motivacij, on infantilno vezan na svojo mamo z željo, da ostane v domači hiši, ona nesrečna, a vedno ustrežljiva, le še čaka, kdaj bo lahko iz svojih žlez proizvedla artikel njune kvazi-ljubezni.

Redki so tisti, ki si upajo tvegati na način, da resnično poskušajo poiskati tistega pravega partnerja. Da kljubujejo na eni strani fantomski biološki uri in na drugi strani podedovanim slovenskim bavbav bajkam in pač skačejo s cveta na cvet v upanju, da bo morda naslednja tista prava, ki mi bo spodnesla tla pod nogami. Da bo - pa verjamem, da me bo ta izraz še tepel - ona moja sorodna duša. Če v to sploh verjamem.

Vendar iskanje sorodnih duš še ni moderno. Ker ni varno. Kaj narediti, če si potem star petindvajset in še vedno nimaš sorodne duše? Ali še huje: kaj, če si petintridesetleten in se stvari še kar niso obrnile na bolje? Potem bi te ljudje pogledali s tistimi pomilovalnimi očmi, češ, saj nekoč ti bo uspelo, medtem ko bi stresali šale s katerimi bi želeli prikriti svoje nefunkcionalno razmerje. Kjer je seks le še ob praznikih in kjer šestindvajsetletna žena flirta s kurirjem v službi, medtem ko mož pridno hrani svoje maščobne celice z vrčki piva v lokalni beznici. To, očitno, ni patetično. To, da si pri petindvajsetih samski, pa je.

Vseeno je naneslo, da sem naletel na dekle, staro kolegico, ki je bila, tako kot jaz, v svoji pred-petindvajsetim-letom fazi samska. Ko sem jo vprašal, kako ji to uspeva, je potožila o seriji propadlih razmerij. Pač, naletela je očitno na moške, ki so iskali sorodno dušo in ona ni prišla v ožji izbor. Zadnji propadel poskus se je zgodil kakšno leto nazaj. Kar je v deželi mladih, vitalnih ljudi sumljivo dolga doba, še posebej v primeru lepe ženske, za katero veš, da ima na teden kar nekaj snubcev. Zakaj torej nenadna suša? Jasno, izbrala si je namreč prvovrstno zdravilo vseh deklet, ki so v svojem obdobju zmenkarjenja redno naletavale na nekompatibilne tipe. Izvedla je namreč embargo na penise. In takšna dekleta potem tarnajo, kako tam zunaj ni nobenih dobrih tipov. Frustracije znašajo nad novimi snubci, ki jih potem vozijo na pijačke in večerje, vse skupaj pa se konča z mahanjem v slovo na parkirišču. Ob tem se s pričakovanji vrnejo nazaj k "princu na belem konju", tistemu, ki bo tako popoln, tako neverjetno podoben njihovemu sanjskemu moškemu, da jo bo lahko v trenutku zapeljal iz težke realnosti v radostni svet ljubezni. Zaradi kolegialnosti sem mojo staro znanko raje pustil v njenih utvarah.

Kaj pa če sorodne duše le obstajajo in da te sorodne duše niso neki princi in princese, ali pa realizacije naših sanj. Kaj če so to le navadni ljudje, tisti, ki so morda že v našem življenju. Če bi recimo resnično spoznali sorodno dušo, tisti pravo dekle, s katero bi se popolnoma ujemali na karakterni ravni, bi jo pravzaprav hoteli pokvariti s popolno osebno razgaljenostjo, s povabilom med rjuhe in pred oltar, ali pa bi jo morda raje obdržali kot svojo muzo, večno mentorico in najboljšo stvar, ki se vam je zgodila v življenju? Zaradi sebične narave današnje družbe bi jo verjetno resda takoj oženili, da je ne bi slučajno bilo kdaj potrebno deliti, vendar se lahko vprašamo, če morda nismo sorodne duše že srečali. A smo jo, zaradi pritiska prej omenjenih bajk, pričakovanj in lastnih frustracij, pokvarili. In zavrgli.

Podobno se sprašujem tudi, ko se tu in tam usedem h kavi z istomislečimi ljudmi. Tistimi, ki so se znašli na istem vlaku kot jaz, mojimi bližnjimi znanci in znankami, s katerimi se potem smejemo nesrečni odsotnosti naših sorodnih duš in razglabljamo o tem, kako posebni smo, ker vemo kaj hočemo. In morda nekoč nekdaj, bo kateri od nas lahko zablestel v srečnem zakonu, za katerega bomo skorajda prepričani, da bo uspel. Brez dolgočasnih pretvarjajočih družinskih piknikov, brez slabih šal in brez omejitev. A o tem ne razmišljamo, vsaj ne na glas. Te stvari pač pridejo. In ker poskusimo vse, jih zagotovo ne bomo spregledali.

Ne predstavljam si sicer, kako bodo stvari izgledale, ko bom lezel proti tridesetemu letu starosti. Kje bodo takrat tisti moji vezani vrstniki, s tistimi njihovimi, takrat že dober ducat let starimi razmerji? In kaj bodo storile tiste ženske, ki zaradi propadlih poskusov danes zavračajo zmenkarjenje za nedoločen čas? In vendar bo potrebno tehtno razmisliti, kako bom v svoje življenje sprejemal tako pomembne prelomnice. Kajti moji dolgoročni cilji ostajajo: veliko stanovanje, sanjski avto, potovanja in bivanje v tujini, uspešna borba s finančnimi deficiti in spet potovanje, tja daleč, v New York, kjer se uspeh ne meri po številu otrok, sedežev v enoprostorcu in preživetih fikusih, ampak veliko pomeni tudi individualni uspeh. To, da bom nekoč dosegel te svoje cilje, vedoč, da bodo vsi ostali prišli sami od sebe. In vsakega posebej bom ob dosegu praznoval. S šampanjcem, tihim pogovorom in mirno glasbo. Kajti doseženi cilj bo tisti pravi in ne nek fabriciran poskus ugajanja večini. Ki me, tako ali tako, nikoli ni privlačila.

vir:soncek.com

zanimivo, dolgo, .....razmisljanje samskega cloveka.. :hmm:

p.s.: upam, da je najdu svojo sorodno duso.. <_<

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Revež ...

Vsi smo prišli na obličje te zemlje,

zaradi enega samega razloga:

Naučiti se brezpogojne ljubezni.

Če se zaljubiš v nekoga,

zaradi njegove lepote, veš,

da bo ta lepota enkrat minila.

Če se zaljubiš v nekoga,

zaradi njegovega dobrega seksa,

veš, da bo tudi ta enkrat minil.

Če se zaljubiš v nekoga,

zaradi njegove pameti,

verjemi, tudi ta bo postal enkrat betežen.

In zakaj se ne bi zaljubil,

kar v brezpogojno ljubezen?

V tisto ljubezen, ki te je v prvi vrsti rodila

in te pripeljala v tvoje življenje,

v tisto ljubezen, ki si jo obvladoval,

dokler nisi začel razlikovati med tem,

kar je dobro zate in kaj ni,

ko si začel razlikovati med tem,

kaj se ti pri kom ali čem splača in kaj ne,

Zakaj ne bi bil tudi ti, kot to sadno drevo,

ki je zraslo iz enega samega,

drobnega semena,

ki je hvaležno sprejemalo,

svoje sonce in svoj dež,

v svoje listje, svoje veje

in črpalo sokove svoje zemlje

in se zdaj šibi od zrelega sadja,

v prošnji 'utrgaj človek, to moje sadje

in razbremeni moje prepolne veje,

da se ne bodo od težkega bremena polomile'…

Razbremenitev,

lahka beseda in težko dejanje,

puščati stvari, tam kjer so,

v reki trenutkov svojega časa,

brez strahu, da boš kdaj kaj izgubil,

ker vsako tvoje plemenito dejanje,

daje prostor novim plemenitim dejanjem,

kakor vsak strah za izgubo česarkoli,

povzroča tvoj notranji zastoj,

težo in obremenitev.

Da, edino ljubezen brez razloga je tista,

ki ti povzroča pravo lahkotnost srca,

ampak ta nikoli ne pride sama od sebe,

njo se je treba priučiti, jo prepoznati, deliti, negovati,

ker ona je neulovljiva,

lahko se samo giblješ z njo,

plešeš v njenem notranjem ritmu diha vesolja,

in se odzivaš na nežne resonance njenih zvokov.

Da, največja umetnost je ta tvoja prefinjena,

občutena ljubezen brez razloga

in še večji je ta, ki te je pripeljal do tja,

do te brezmejne radosti izvora,

tvojega večnega, blaženega spoznanja. :)

Stojan Svet

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Aja in WTF je klasična ljubezen ... da seksaš sam klasično al kaj :devil:

Klasično je pač tko, kot to počne Thundercat... jebat ga, on je naš steber družbe.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Samski na udaru

Avtor:Darjo Hrib, september 2002

[snip]

zanimivo, dolgo, .....razmisljanje samskega cloveka.. :hmm:

p.s.: upam, da je najdu svojo sorodno duso.. <_<

Zanimivo ... moj sosolec iz gimnazije.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

citiral sem tvojo izjava: "vsak naj se briga zase"...

ta izjava ne sodi v moderno družbo....

stat. urad. ne zanima...mene pa.... zato sem v tej temi povprašal nekaj na kar ne potrebujem odgovora "brigaj se zase"....

in, kdo to pravi?

razen Thundercata, seveda. ..

PS: če vprašaš nekaj, pričakuj tudi odgovor "te ne briga", "pejt v 3PM", "pejt na 3M" ali karkoli že ...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Tale Darjo Hrib je en patetičen človek :SS . Tako se mizdi, da ne verjame čisto v te svoje ideale kot so veliko stanovanje... in revežu se pri 23-tih zdi,da le to ni tisto kar bi osmislilo njegov lajf. Prvo kot prvo 23 niso nobena leta za tako patetiko zganjat, drugo kot drugo vsak ima svoje cilje in če je nekomu to poroka in družina za vsako ceno -PRAV če je to avto tudi PRAV, poleg tega pa tudi če ne najdeš življenskega sopotnika lahko živiš polno življenje, bedasto se mi pa zdi z leti določat sedaj je čas za to, pol bo zato, pa zato . Treba je pustit vrata odprta pol pa če kej pride če ti je všeč vzameš če ne vržeš ven.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ko boste stari, gubasti in brez zob vam bo vedno bolj žal za stvarmi, ki jih niste naredili kot za stvarmi, ki ste jih .....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

@Vale: a tulk si ze stara :huh: :unsure: :P

jap, pa se neki:

'Faith can move mountains, but it's a lot easier with a bulldozer'

-Bette Glenn

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ti so rezervirani samo in edino za HROPCE, ŠKRATE, VILE IN MAROSVCE :P

Torej smem izbirat med skratom in marsovcem ... ker se ze od nekdaj bolj k SF kot k fantasy nagibam bom se mi zdi proglasil se za marsovca :) Vse za klasicne cevape :lol1: :OK:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Aja in WTF je klasična ljubezen ... da seksaš sam klasično al kaj :devil:

NOP..............

Ob klasični glazbi.....poizkusi........nekaj rase hitreje.....tko k rožice!!!! O:-)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Js mam včasih klasično ljubezen :wub: ... kaj pa če pralni stroj pod ritjo ropota, kaj je pa pol to ... :?

Popravljeno . Popravil Vale
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

SAM ŠE ZOBJE MI ODPADEJO, POTEM MI PA LAHKO ZAČNE POSTAJATI ŽAL.......

:? :hmm: :kva1: :kva1: :kva1: :kva1: :kva1:

Ti koj protezo zrihtamo!!!!!!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Sem po faksu se z novimi sošolkami in sošolci pogovarjal in ugotovil da je 90% folka že vezanega......vsi majo tipe/tipice ponavadi iz svojega kraja...nekateri tudi iz ljubljane...

in se sprašujem ali je trend vezanih ljudi v naraščanju.....ali je samskih deklin/fantov vedno manj... :hmm:

ali mogoče klasična ljubezen izginja.... :hmm:

je sedaj modno imeti nekoga.... :hmm:

kaj o tem misliš ti.... :hmm:

Počaka še kakšno leto ali dve!!!!

POTEM JIH BO VEČINA "RAZVEZANIH"

Jupiiiiiiiiiiiiiiii.....spet bo odprta lovska sezona!!!! :lol1:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!