Skoči na vsebino

Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju


gregas

Priporočene objave

Mislim, da je bilo vprašanje zastavljeno bolj v smeri ali se lahko po gozdni cesti peljem legalno z motorjem? Ne kaj te lahko tam doleti.

Tudi mene to zanima.

Popravljeno . Popravil Gaunar Jokl
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Zdravo

 

8. julij 2014 je pričela veljati nova pravna ureditev področja voženj v naravnem okolju.Zanima me, kako si vi razlagate vožnjo po gozdnih cestah. Pogosto ob cestah opažam table z napisom "Gozdna cesta. Uporaba na lastno odgovornost.

 

Pomeni, da nihče ne odgovarja za cesto, skratka karkoli je lahko na njej, tudi deblo, vse to je tvoj problem.

 

Ne velja tudi zavarovanje.

 

Veljajo pa splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

, tam ni potrebno imeti registriranih traktorjev in podobno ker to so delovni stroji.

Ja pa kaj še? Gozdna cesta je javna površina in veljajo vsa pravila kot na drugih cestah (traktorji so traktorji, delovni stroji so delovni stroji... ) .

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja pa kaj še? Gozdna cesta je javna površina in veljajo vsa pravila kot na drugih cestah (traktorji so traktorji, delovni stroji so delovni stroji... ) .

lp

kar sprobaj pa boš na lastni koži občutil kdo ima prav. ne vem kako dane pred par leti pa na prometno nesrečo na gozni cesti policija ni hodila ker je tam vožnja na lastno odgovornost.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

kar sprobaj pa boš na lastni koži občutil kdo ima prav. ne vem kako dane pred par leti pa na prometno nesrečo na gozni cesti policija ni hodila ker je tam vožnja na lastno odgovornost.

Torej se, po tvoji logiki, po gozdnih cestah lahko vozijo neregistrirani atv-ji, kros motorji... , ker policajev tako ali tako ne bo?

Na lastno odgovornost pomeni samo to, da cesta ni pod "nadzorom" (nihče je ne pregleduje, cestno podjetje ali podobno) in da v primeru da padeš v kakšno luknjo ne moreš tožit za odškodnino vzdrževalca ceste.

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

kar sprobaj pa boš na lastni koži občutil kdo ima prav. ne vem kako dane pred par leti pa na prometno nesrečo na gozni cesti policija ni hodila ker je tam vožnja na lastno odgovornost.

 

Preveč se ukvarjate s stvarmi, katere ne poznate. Zaradi tega pride do nabijanja in zavajanja. Berite in še enkrat berite.

 

To je iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

 

1) Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolž­nosti, so:

- ...

- – nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,

- ...

 

Naslednje iz Zakona o cestah.

 

21. gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest;

 

38. nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;

 

Ker smo vsi eko ozaveščeni, pa še nekaj iz Zakona o gozdovih.

 

27.  Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.

 

28.  Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.

 

(4) Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.

 

38. člen

(1) Gozdne ceste so gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo, in so javnega značaja. Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest. ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.

(2) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi. turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzemajo pripadajoče lokalne skupnosti.

(3) Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz prihodkov iz 49. člena tega zakona ter Republika Slovenija.

(4) Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja.

 

39. člen

(1) Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost.

(2) Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov.

(3) Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki.

(4) Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod določi poseben režim prometa.

 

40. člen

(1) Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.

(2) Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavek tega člena sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta.

(4) Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.

 

Pa še Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic nekaj ve.

 

2. člen

Gozdna cesta je gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v smislu zakona o javnih cestah in omogoča transport gozdnih lesnih sortimentov.

Gozdna vlaka je gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi.

 

9. člen

Režim uporabe gozdne ceste usmerja oziroma določa njeno rabo tako, da se zagotavlja optimalno gospodarjenje z vsemi funkcijami gozda. Uporaba gozdne ceste mora biti taka, da se povzročajo čim manjše motnje v uresničevanju funkcij gozda kot ekosistema.

Z režimom uporabe se določijo:

– začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila;

– prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo;

– začasna prepoved prometa za vsa vozila;

– smer prometa;

– prepoved dajanja zvočnih signalov;

– omejitev hitrosti;

– druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo.

 

10. člen

Gozdna cesta mora biti označena s posebno oznako. Oznaka gozdne ceste pomeni, da je na začetku ceste ali cestnega omrežja postavljena opozorilna tabla z napisom “Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost“. Širina table je 50 cm, višina pa 30 cm. Za druge označitve režima prometa se uporabljajo standardni prometni znaki.

 

Pa da ne pozabim na Pravilnik o gozdnih prometnivah, kjer je napisana ena zanimiva omejitev.

 

19. člen

(režim uporabe gozdne ceste)

(1) Z režimom uporabe gozdne ceste se usmerja oziroma določa njeno rabo tako, da se zagotavlja optimalno večnamensko gospodarjenje z gozdom. Gozdne ceste se mora uporabljati tako, da se povzročajo čim manjše motnje v uresničevanju funkcij gozda kot ekosistema.

(2) Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo:

– trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi,

– začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila,

– prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo,

– začasna prepoved prometa za vsa vozila,

– smer prometa,

– prepoved dajanja zvočnih signalov,

– omejitev hitrosti,

– druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo.

(3) Največja dovoljena hitrost vožnje na gozdni cesti je 40 km na uro.

 

Preden bo nekdo spet nekaj nabijal in nakladal, naj si prej omogoči dostop do zakonodaje in ostalih predpisov. Je veliko branja in veliko iskanja. Predvsem veliko časa in potpljenja je potrebno.

Če sem kakšno stvar izpusti, pa si jo poiščite in napišite.

 

 

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Preveč se ukvarjate s stvarmi, katere ne poznate. Zaradi tega pride do nabijanja in zavajanja. Berite in še enkrat berite.

 

In kako bi naj 'stvari' spoznali, če se ne bi ukvarjali z njimi?

 

Preden bo nekdo spet nekaj nabijal in nakladal, naj si prej omogoči dostop do zakonodaje in ostalih predpisov. Je veliko branja in veliko iskanja. Predvsem veliko časa in potpljenja je potrebno.

Če sem kakšno stvar izpusti, pa si jo poiščite in napišite.

 

Kaj če bi, namesto da citiraš (javno dostopne) zakone oz. njihove posamezne člene, raje napisal, kako 'organi' to v praksi interpretirate in izvajate? Tako, v par besedah, ne v celem romanu...

 

Ker to, da si lahko še enkrat preberem člene, ki sem jih že prebral v UL, nič ne pomaga k razumevanju dvoumno napisanih členov - na primer:

 

(1) Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost.

 

 

Kaj zdaj pomeni ta 'praviloma'? Kakšna so ta 'pravila', ki določajo, ali lahko uporabljam gozdno cesto ali ne?

Popravljeno . Popravil danci1973
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

js sm "hlod" ... torej se lahko vozim po gozdnih poteh :krneki:

 

đast asking :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Po vsali cesti, ki je narisana se lahko z registriranom vozilom peljes

Edino organizirana skupina kao ne

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bededa "praviloma" pravnikom ponuja več "manevrskega prostora" pri tolmačenju določenega primera.....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 4 mesecev pozneje...

uhhh....tole smo se pa kar namartrali, je bla že enmal kriza... Se moram pohvalit, da sem bil en izmed dveh, ki sva zadeve začela...se je pa zadeva deloma uredila, točno kako in kaj pa ne znam povedat, ker nisem bil več potem zraven ob samem pisanju zakonov. Jaz sem zbral skupaj offroaderje, Jaka Seles motoriste in quaderje, imeli smo nekaj sestankov za širšo javnost, kjer smo potegnili nekaj glavnih smernic, potem pa iz vsakega področja izbrali po dva zastopnika. Tako,da...nekaj se je že uredilo, nekaj se še more, definitivno pa gredo zadeve naprej v pravi smeri, v smeri sožitja med vsemi ljubitelji narave ;)

  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Je prišlo do nekih težav in je šel del objave nekam v tri krasne. Bom tukaj prilimal tiste zanimive in pomembne dele zgoraj objavljenega zakona. Je kar precej branja, ampak hudič se skriva v podrobnostih.

 

2.1.1 Ureditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju

 

28.b člen

 

(vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila v naravnem okolju)

(1) V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila.

(2) Vozila na motorni ali drug lasten pogon vozila iz prejšnjega odstavka so vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon).

(3) Naravno okolje iz prvega odstavka tega člena obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. To so vsa območja izven:

– naselij;

– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;

– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;

– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;

– omrežij gospodarske javne infrastrukture in

– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je dovoljena ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer to območje šteje za prireditveni prostor.

(5) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri:

1. službenih vožnjah za opravljanje občinske redarske službe, javne gozdarske, kulturovarstvene, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, inšpekcijskega nadzora, nalog obrambe, zaščite in reševanja, nalog policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, nalog neposrednega nadzora v naravi in pri delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev;

2. gospodarjenju z gozdovi in upravljanju z divjadjo in ribami;

3. opravljanju kmetijskih del;

4. opravljanju čebelarskih del;

5. opravljanju geodetskih del;

6. opravljanju geoloških del;

7. opravljanju znanstveno-raziskovalnih del;

8. odkrivanju in raziskovanju podzemnih jam;

9. urejanju vodotokov in hudourniških območij;

10. vzdrževanju in gradnji infrastrukturnih objektov;

11. zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;

12. izvajanju nalog Slovenske vojske;

13. pripravi in vzdrževanju vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini ter pri izvajanju nadzora na smučiščih.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek je treba pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz 11. in 12. točke prejšnjega odstavka, ravnati v skladu s prvim odstavkom tega člena, če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopen po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

(7) Če v primeru iz prejšnjega odstavka dostop do kraja dogodka oziroma območja opravljanja dejavnosti ali posega ni mogoč po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, je treba za dostop uporabiti nekategorizirane ceste, ki se ne uporabljajo za javni cestni promet.

 

28.c člen

 

(dovoljenje za javno prireditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena in predpise, ki urejajo gozdove, ter predpise, ki urejajo kmetijska zemljišča, je v naravnem okolju izven območij, ki imajo na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status, in območij, ki so posebej varovana na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove, dovoljeno organizirati javne prireditve voženj z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (v nadaljnjem besedilu: javna prireditev) v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja, na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

(2) Organizator javne prireditve mora vlogo za izdajo predhodnega soglasja vložiti pri organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve. V vlogi za izdajo predhodnega soglasja mora navesti program prireditve, datum in čas trajanja prireditve in predvideno število udeležencev, kraj prireditve z navedbo načina ureditve trase javne prireditve, ki poteka v naravnem okolju, in priložiti skico trase, po kateri namerava organizirati javno prireditev.

(3) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, izda predhodno soglasje iz prvega odstavka tega člena, če:

1. je kraj javne prireditve, ki vključuje tudi traso za vožnjo v naravnem okolju, dostopen po javnih cestah ali nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;

2. na istem kraju prireditve še nista bili v tekočem koledarskem letu organizirani dve javni prireditvi, pri čemer se za isti kraj prireditve šteje trasa, ki v 50 odstotkih poteka po trasi, kjer je bila v tekočem koledarskem letu že organizirana javna prireditev;

3. se javna prireditev organizira v času, ko so škodljivi vplivi javne prireditve na sestavine biotske raznovrstnosti čim manjši;

4. so vplivi javne prireditve na habitate ogroženih in zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst ali na habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, nebistveni za ohranitev teh vrst in habitatnih tipov;

5. se javna prireditev organizira izven habitatnih tipov barij in močvirij ter habitatnega tipa oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe;

6. trajanje javne prireditve ne presega treh dni in

7. Zavod za gozdove Slovenije za javno prireditev, ki se izvaja v gozdnem prostoru, oziroma kmetijsko-svetovalna služba za javno prireditev, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih, izda predhodno pozitivno mnenje za javno prireditev.

(4) Predhodno pozitivno mnenje za javno prireditev, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih, se izda, če se javna prireditev organizira izven kmetijskih zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo določa zakon, ki ureja kmetijstvo, uvrščena v skupino dejanske rabe njive in vrtovi ali v skupino dejanske rabe trajni nasadi. Predhodno pozitivno mnenje za javno prireditev, ki se izvaja v gozdnem prostoru, se izda, če prireditev ne bo bistveno negativno vplivala na funkcije gozda.

(5) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, lahko v predhodnem soglasju iz prvega odstavka tega člena določi tudi pogoje, pod katerimi se izvedba javne prireditve lahko dovoli in se nanašajo zlasti na čas javne prireditve, predvideno traso, trajanje javne prireditve in način izvedbe sanacijskih ukrepov po zaključku javne prireditve.

(6) Zavod za gozdove Slovenije oziroma kmetijsko-svetovalna služba mora podati mnenje iz 7. točke tretjega odstavka tega člena organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, v 14 dneh od prejema vloge za izdajo predhodnega soglasja. Če mnenje iz 7. točke tretjega odstavka tega člena ni dano v tem roku, se šteje, da je dano pozitivno mnenje.

(7) Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.

 

28.č člen

 

(evidenca in označitev vozil na motorni pogon)

(1) Vozila na motorni pogon, ki niso registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila, ker niso namenjena vožnji po cestah (motorne sani, štirikolesniki, motorna kolesa in druga vozila), morajo biti z namenom omogočanja opravljanja učinkovitega nadzora nad vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju vpisana v evidenco vozil na motorni pogon in označena na način, ki omogoča identifikacijo vozila na motorni pogon.

(2) Evidenca vozil na motorni pogon vsebuje:

– datum vpisa vozila na motorni pogon v evidenco,

– podatke o vozilu na motorni pogon, in sicer: podatke o znamki in tipu vozila ter tehnične podatke o vrsti vozila in

– podatke o lastniku vozila na motorni pogon, in sicer: ime in priimek oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež.

(3) Evidenco vozil na motorni pogon kot upravljavec vzpostavi, upravlja, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo, pristojno za promet.

(4) Podatki v evidenci vozil na motorni pogon se obdelujejo elektronsko.

(5) Za vpis v evidenco vozil na motorni pogon in izdajo potrdil o vpisu vozil v evidenco vozil na motorni pogon, ki vsebujejo tudi podatke o lastniku vozila na motorni pogon iz tretje alineje drugega odstavka tega člena, so pristojne upravne enote.

(6) Ministrstvo, pristojno za promet, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, policija, državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, in naravovarstveni nadzorniki imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidence vozil na motorni pogon, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je brezplačen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in te evidence z neposredno računalniško povezavo oziroma z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.

(7) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo dve leti po izbrisu vozila na motorni pogon iz evidence vozil na motorni pogon. Po poteku tega roka se ti podatki hranijo kot arhivsko gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

(8) Minister, pristojen za promet, predpiše podrobnejši način vpisa v evidenco vozil na motorni pogon, vsebino vloge za vpis v evidenco vozil na motorni pogon, vključno z načini dokazovanja lastništva vozila na motorni pogon, način upravljanja evidence, obrazec potrdila o vpisu v evidenco vozil na motorni pogon in podrobnejši način označitve vozil na motorni pogon.

2.1.2 Ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju

 

28.d člen

 

(vožnja s kolesi v naravnem okolju)

(1) V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi izven utrjenih poti v naravnem okolju je dovoljena v primerih iz petega odstavka 28.b člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in predpise, ki urejajo gozdove, ter predpise, ki urejajo kmetijska zemljišča, je dovoljena vožnja s kolesi v naravnem okolju na podlagi dovoljenja za javno prireditev, ki se izda v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja, na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Dovoljenje za javna zbiranja in predhodno soglasje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, se izda na podlagi drugega do šestega odstavka 28.c člena tega zakona. Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v kar največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.

(4) Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja.«.

 

32. člen

 

Prvi odstavek 151. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, poleg teh inšpektorjev pa tudi lovski inšpektorji, če se določbe nanašajo na živalske vrste.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, opravljajo poleg inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, tudi gozdarski, lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Izvrševanje določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu z zakonom.«.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

 

34. člen

 

(1) Inšpektor iz 151. člena tega zakona ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona, predpisov oziroma aktov, izdanih na njihovi podlagi, še pooblastilo nadzirati izkoriščanje ali rabo naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti glede njihove usklajenosti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in pristojnosti:

...

»8. v naravnem okolju ustaviti vozilo na motorni pogon, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona;«.

...

»(5) Pri izvajanju pooblastila iz 8. točke prvega odstavka tega člena in prve alineje dvanajstega odstavka 155. člena tega zakona se smiselno uporabljajo znaki, določeni s predpisi, ki urejajo znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene osebe pri urejanju in nadzoru prometa.«.

 

35. člen

 

Za 153. členom se dodata nova 153.a in 153.b člen, ki se glasita:

 

»153.a člen

(zaseg vozila na motorni pogon)

(1) Policist, naravovarstveni nadzornik ali inšpektor iz drugega odstavka 151. člena tega zakona, ki je pristojen za nadzor vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, s katerim je bil zaloten pri storitvi prekrška iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona, če je:

1. vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja;

2. bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona.

(2) Zaseženo vozilo na motorni pogon je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku.

(3) Ob zasegu registriranega vozila na motorni pogon se odvzamejo registrske tablice vozila na motorni pogon, ki se pošljejo upravni enoti, kjer ima lastnik vozila na motorni pogon prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila na motorni pogon vnese v evidenco vozil na motorni pogon, ob vrnitvi vozila na motorni pogon lastniku pa ta vpis izbriše.

 

153.b člen

(policijska pooblastila)

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, izvaja poleg organov iz drugega odstavka 151. člena tega zakona tudi policija.«.

 

36. člen

 

Tretji odstavek 155. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Ukrep iz prvega odstavka 153.a člena, naloge iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ter naloge iz osmega in dvanajstega odstavka tega člena se opravljajo na podlagi javnega pooblastila.«.

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških iz tega zakona.«.

Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9) Če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(10) Izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno.

(11) Naravovarstveni nadzorniki morajo ob vsakem času preprečevati prekrške po tem zakonu in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če grozi nevarnost uničenja ali poškodovanja naravne vrednote, sestavin biotske raznovrstnosti ali zavarovanih območij ali njihovih delov.

(12) Naravovarstveni nadzornik ima pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju in v zavarovanih območjih pooblastilo:

– ustaviti voznika vozila na motorni pogon, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona ali akta o zavarovanju;

– zahtevati od voznika vozila na motorni pogon vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje oziroma listino, izdano v skladu s petim odstavkom 28.č člena tega zakona, oziroma listino, s katero ugotovi istovetnost voznika. Voznik mora izročiti naravovarstvenemu nadzorniku zahtevane listine na vpogled.«.

 

38. člen

 

Za 160. členom se doda nov 160.a člen, ki se glasi:

»160.a člen

(prekrški)

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

...

10. če organizira vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (prvi odstavek 28.b člena);

11. če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakaršnem je bil pred prireditvijo (sedmi odstavek 28.c člena);

...

(2) Z globo od 1.000 do 4.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 400 do 1.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 100 do 300 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.«.

 

39. člen

 

161. člen se spremeni tako, da se glasi:

»161. člen

(lažji prekrški)

(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

...

6. če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopno po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa se vozi, ustavi ali parkira in ne gre za zaščito, reševanje oziroma pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (11. točka četrtega odstavka 28.b člena) ali za izvajanje nalog Slovenske vojske (12. točka četrtega odstavka 28.b člena);

7. če uporablja vozilo na motorni pogon, ki ni vpisano v evidenco in ni označeno (prvi odstavek 28.č člena);

...

(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 40 do 100 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

(5) Če je prekršek iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena storjen z vozilom na motorni pogon, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik rabe pravice uporabe vozila na motorni pogon, s katerim je bil prekršek storjen, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.«.

 

40. člen

 

Za 161. členom se dodajo novi 161.a, 161.b in 161.c člen, ki se glasijo:

»161.a člen

(najlažji prekrški)

(1) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1. če organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev ali če izvede javno prireditev v nasprotju z izdanim dovoljenjem (tretji odstavek 28.d člena);

2. če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena).

(2) Z globo 1.250 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:

1. če se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti ali po poteh, ki niso utrjene (prvi odstavek 28.d člena);

2. če se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti (prvi odstavek 28.d člena);

3. če se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti in ne gre za dovoljene primere vožnje s kolesom v naravnem okolju iz petega odstavka 28.b člena tega zakona (prvi odstavek 28.d člena);

4. če organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev ali če izvede javno prireditev v nasprotju z izdanim dovoljenjem (tretji odstavek 28.d člena);

5. če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena).

 

161.b člen

(izrekanje globe)

Za prekrške iz 160. in 160.a člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Pri odločanju o višini globe se upošteva teža prekrška in njegove posledice za ohranitev biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

 

161.c člen

(zaseg predmetov)

Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist v okviru pristojnosti za nadzor po tem zakonu lahko zasežejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, kadar uradno izvedo za prekršek. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z zakonom o prekrških.«.

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

42. člen

 

(1) Evidenca vozil na motorni pogon iz novega 28.č člena zakona se vzpostavi najpozneje do 31. decembra 2016.

(2) Evidenca o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah iz novega 93.a člena zakona se vzpostavi najpozneje do 31. decembra 2015.

(3) Določbe novega 28.č člena zakona, ki se nanašajo na obveznost vpisa v evidenco vozil na motorni pogon, se začnejo uporabljati, ko je evidenca vozil na motorni pogon vzpostavljena oziroma najpozneje 1. januarja 2017.

 

44. člen

 

(1) Minister za kmetijstvo in okolje izda predpisa iz šestega odstavka spremenjenega 39. in šestega odstavka novega 93.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Minister za infrastrukturo in prostor izda predpis iz šestega odstavka novega 28.č člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(3) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave uskladi statut in druge splošne akte s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

 

45. člen

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 – ZON in 35/01).

 

.

47. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 801-01/14-4/29

 

Ljubljana, dne 12. junija 2014

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Se prav morm pazt da me ne "dobijo" trikrat v enem letu.

Bo pa najbrž zanimivo vidt kako bo inspektor ustavljal enosledno vozilo ...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 3 mesecev pozneje...

Živjo, imam eno vprašanje. Temo sem naredil kar novo in če ni prav jo premaknite. Vglavnem danes sem se peljal po poti ob gozu s prijateljem in na sprehodu je bila policistka iz vasi, ki ni bla v službi torej izven delovnega časa. Jaz sem peljal mimo prijatelju pa je skočila na pot češ da nas ima zadosti s to vožnjo po gozdovih in zasebnih parcelah. Rekla mu je da ve kdo sem in da me bo jutri obiskala s položnico za 800€. Ali lahko to naredi ali je proti zakonu? Hvala za odgovore.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ce ni v uniformi ti nic nemore. Ubistvu te more dobit, more delat se na lokalni policijski postaji etc..

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ce ni v uniformi ti nic nemore. Ubistvu te more dobit, more delat se na lokalni policijski postaji etc..

 

Da ja?

 

27. člen (ZNPPol)

(opravljanje policijskih nalog zunaj delovnega časa)

(1) Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje.

(2) V drugih primerih smejo policisti zunaj delovnega časa opravljati policijske naloge, če v uniformi neposredno zaznajo kršitev predpisov in če je glede na okoliščine treba ukrepati takoj.

(3) Policisti ne smejo opravljati policijskih nalog v primerih iz prejšnjega odstavka, če so sami udeleženi v takem dogodku.

(4) O opravljanju policijskih nalog zunaj delovnega časa morajo policisti takoj seznaniti vodjo policijske enote, v katero so razporejeni.

 

 

@ivn1994 drugače pa maš že temo stop policija pa tam vpr. če še kaj nebo jasnega:

http://www.motosvet.com/tabla/topic/4851-stop-policija/

Popravljeno . Popravil GKeko
  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!