Jump to content
  • Sign Up
Sign in to follow this  
marem

Polnilec (zunanji) za akumulator

Recommended Posts

MiNa
pred 13 urami, raza pravi:

kratkostično skleniti njegove kontakte!

Ni priporočljivo. Kondenzatorje (višjih napetosti-v stikalnih napetostnih pretvornikih) vedno prazniš s pomočjo odgovarjajočega  upora.

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Ah ponavadi ti mali kkndenzatorji, če naprava izključena iz štroma pou ure so že vsi sigurno prazni. Če bi rad revmo preganjal si v roko sprazni kondenzator od pralnega stroja :photo:

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zivnorc

...kaj pa elektrošoker....a je ta tut proti revmi?

?

...a se ne sprazni naprava tako...da jo pač samo izštekaš prižgano?

Edited by Zivnorc

Share this post


Link to post
Share on other sites
MiNa
pred 20 minutami, Zivnorc pravi:

...da jo pač samo izštekaš prižgano?

Se.

A je iz varnostnih razlogov pred posegi v elektronskih napravah dobro izpraznit kondenzatorje večje kapacitete. Pa ne samo zaradi lastne varnosti, ampak tudi zaradi poškodb ostalih polprevodnikov.

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zivnorc
pred 3 urami, MiNa pravi:

Se.

A je iz varnostnih razlogov pred posegi v elektronskih napravah dobro izpraznit kondenzatorje večje kapacitete. Pa ne samo zaradi lastne varnosti, ampak tudi zaradi poškodb ostalih polprevodnikov.

..hja...to se pa tko naredi...da vezje mal oduspodi oblizneš...pa je ...    ?

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Torej hotfer ima spet polnilce v akciji, zdej ima celo dva, ta standardnega za 20ojrov in nekega velikega z opcijo za zagon motorja. 

Ne vem kakšne programe imajo te ta novejši polnilci z lcd ekranom, sem v dilemi če bi ga svetoval sodelavki kot vzdrževalec ali ne? Jaz na mojih izi avtih polnim s ta starim hofer polnolcem  ko je aku v avtu priklopljen. Ne vem pa kako bi se to obneslo na cca 4 leta stari mazdi s start in stop? 

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

No še en nov polnilec, baje zmore 8A v 12V in 4A na 24V. Edino ko konča polnjenje ne piše napetosti več ampak samo še off, ima AGM program, do sedaj nisem vedel da naj bi bili AGM polnjeni s kakšnim posebnim programom. Sicer pa sem ugotovil da sploh nisem sigiren če imam AGM akumulatorje, ker piše samo VRLA, in baje so tudi tisti s tekočim elektrolitom lahko vrla. 

Polnilec je ponuken na ibeju in  od cca 23€, jaz sem ga vzel na amazonu za 26 ker je bil v 2 dneh pri meni. Bistveno pa je da ima 24V ker tako da mi ni treba odklapljat akumulatorjev. 

DSC_1563.JPG

Share this post


Link to post
Share on other sites
jskrablin
Ob 25. 10. 2019 ob 16:26, smasher pravi:

Ne vem pa kako bi se to obneslo na cca 4 leta stari mazdi s start in stop? 

Meni je enkrat lani pozimi mazda pojokala zaradi nizke napetosti akuja.... ker je bil mraz in je stala zunaj ena dva tedna brez da bi se kam pelal. Sem gor prikloplil Hofer mini napajalnik za akuje, pustil preko noči. Skurlo se ni nič, opozorilna lučka ni več težila, avto še vedno dela (ima start/stop in en precej veliko kondenzator za nabiranje extra elektrike med vožnjo. Pa aku not je... precej velik). Malo pozen odgovor sam ajd.

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

ah sm dobil pol aku od citroena glih tako start & stop avto, so rekli na servisu da svetujejo manjavo ker je kao slab .. ta vikend se je nafilau na 13V, tako da je najboljši aku kar jih imam, pa je kao slab :lol1: 

V avtu se mi ne nafila preko 12.4 :D 

To kar sem slikal gor je pa ta novi polnilec na oldtajmerju ki ima sedaj dva "slaba" akuja, ki se dzej po parih ciklih na polnilcu nafilajo na en na 13V drugi na 12.8V, in z lahkoto verglam tudi pol minute brez da bi kej stokala elektrika.

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zok
12 hours ago, smasher said:

do sedaj nisem vedel da naj bi bili AGM polnjeni s kakšnim posebnim programom.

AGM se ne sme polniti s tako visoko napetostjo, kot navaden kislinski, dobro pa prenasa pogoste in visoke tokovne sunke (ki jih kislinski malenkot slabse). Npr kislinskega ti BMW s "pametnim" (:headbang:) nacinom poljnjenja tik po zagonu lahko za nekaj sekund, da se cimprej pobere, nabije na 15,7 V, ce imas vprogramiran AGM akku, pa samo do 15,2.

Razlika je tudi v zaznavanju stanja napolnjenosti - napetostni nivoji ob razlicnih stopnjah napolnjenosti so drugacni. Tako z dolocitvijo tipa akumulatorja polnilec bolj tocno ve, kdaj je akku poln/prazen/kjerkoli vmes.

On 10/25/2019 at 4:26 PM, smasher said:

Ne vem pa kako bi se to obneslo na cca 4 leta stari mazdi s start in stop? 

minus priklopi na karoserijo, ne direktno na klemo akumulatorja. Ce ima start stop, ima tudi IBS (intelligent battery sensor) na minus klemi. Ce priklopis minus na karoserijo, se ta tok belezi z IBS-om, sicer pa ne. In ce avto ne ve, da se je akumulator polnil, ga lahko prenapolni. Ja, pametni avti s pametnimi senzorji in pametnim polnjenjem (kam bomo dal vso to pamet...) ze dolgo ne polnijo na fiksnih 14 V.:blush:

Edited by Zok

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Jaz dam na karoserijo, ker ... na sliki  ni očitno ampak je zadeva ali zaruznjena ali pobarvana :D  A, hotferjev polnilec tisti tastar ima itak max izhod 41.5V, medtem ko ta novi z LCD ekranom pa 15.5V, ta kitajski pa ne vem kdaj je nehal polnit ker ko napolni  piše OFF, in je takrat je že napetost polnega akumulatorja ne morem videt kakšna je bila končna na izhodu polnilca tik preden je zaključil ponjenje. Ima pa tale kitajska zadeva tudi ventilatorček, tako da zna bit res sposoben dat vn 8A, je pa zato bolj glasen od ostalih ki so pasivno hlajeni.

@Zok, novi avti so postali prepametni, si ne predstavljam imet avta ki ne dovoli uporabo busterja ali pa vžiga na kable :D Kako pa lahko pametni avto prenapolni akumulator, če je tako pameten ne zazna padca toka, oz. da akumulator "ne požira več" ? Ali je zato ta finta dapri novih avtih sprogramirajo kakšen akumulator je in si potem avto računa koliko Ah je šlo notri in koliko ven?

Share this post


Link to post
Share on other sites
Zok
5 hours ago, smasher said:

Ali je zato ta finta dapri novih avtih sprogramirajo kakšen akumulator je in si potem avto računa koliko Ah je šlo notri in koliko ven?

Tocno to - avto racuna state of charge in state of battery. State of charge je trenutno stanje napolnjenosti akumulatorja, state of battery pa v kaksnem stanju je akumulator- koliko ima realne kapacitete.  Alternatorji zmorejo dati iz sebe mnogo, mnogo visjo napetost in tok kot jo je akumulator zmozen pozreti - saj morajo obenem napajati tudi vse, kar na avtu deluje: milijon ECUjev, luci, gretje sedezev, volana, gretje zraka za kabino, prednje in zadnje sipe... ...moci so lahko v rangu kilovatov. Vsi ti porabniki delujejo le tu in tam, zato ima alternator na zalogi dovolj moci, le to pa izkoristi takrat, ko je stanje akumulatorja slabse - navadno tik po zagonu. Takrat poveca moc na maksimalno, kar akumulator se zmore sprejeti. Odvisno je tudi od ostalih parametrov - temperature akumulatorja, vkljucenosti ostalih porabnikov itd. Ko je state of battery bolj svoh, je tudi precej bolj agresiven s polnjenjem.

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

Zivnorcvas vse pozdravlja :P pa pravi naslednje:

priklopi in pozabi, zadeva varuje aku pred previsoko napetostjo , če slučajno ne zaupaš polnilniku..

https://www.mimovrste.com/polnilci-akumulatorji/oxford-stalni-priklop-maximiseroximiser

Share this post


Link to post
Share on other sites
maus
pred 37 minutami, DAMI34 pravi:

Zivnorcvas vse pozdravlja :P pa pravi naslednje:

priklopi in pozabi, zadeva varuje aku pred previsoko napetostjo , če slučajno ne zaupaš polnilniku..

https://www.mimovrste.com/polnilci-akumulatorji/oxford-stalni-priklop-maximiseroximiser

reč @Zivnorc , da se zahvaljujem za njegovo mnenje, vendar imam tudi sam polnilec in vzdrževalec Oxford Oximiser .... in sem zadovoljeno zadovoljen že nekaj let.

lahko mu daš tudi lubčka :P 

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34
pred 1 minuto, maus pravi:

reč @Zivnorc , da se zahvaljujem za njegovo mnenje, vendar imam tudi sam polnilec in vzdrževalec Oxford Oximiser .... in sem zadovoljeno zadovoljen že nekaj let.

lahko mu daš tudi lubčka :P 

sem mu dau 2. Zdej je mal :blush:

in pravi da je tist šlaufek/cevčica za med accu in punjač, če se slučajno punjaču/vzdrževalcu strga :P

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
maus
pred 1 minuto, DAMI34 pravi:

sem mu dau 2. Zdej je mal :blush:

in pravi da je tist šlaufek/cevčica za med accu in punjač, če se slučajno punjaču/vzdrževalcu strga :P

 

vmes je varovalka ;) 

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34
Pravkar, smasher pravi:

Ni glih poceni varovalka na kablu za 10eur

norca vpraši :P

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
thumper

vzdrževalec .. 25e . enga za službenga kanguja k gps sledilna žre štrom k svija , enga za doma ..

https://www.akumulator.si/izdelek/ST 66 0135/vzdrzevalec-in-polnilec-akumulatorja-6v-12v-075a

dela na cikličnem start stop accuju..

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Torej ko smo govorili o napetostih polnjenja, kaj ni da ko šumi v akumulatorju se samo kislina brezveze kuha? Ta novi amazon v "klasičnem" programu posiljuje aku ure in ure z 15V in cca1A, če pa kliknem na AGM program pa napiše full. Kaj to pomeni da ima neumen program ali da aku ni več pri najbolših močeh in pač dokler vleče tok mu ga polnilec šopa. Ne vem zakaj bi silil aku na 15V? Ker se mi zdi da pač vleče nek minimalni tok zaradi kuhanja kisline?

Share this post


Link to post
Share on other sites
Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Sign in to follow this  

  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.



  • Zadnje objave na forumu

    • gtgs
      20. dan     San Rafael - San Jose de Jachal   Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod.               V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ...                                                   Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo.                             Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna …  Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz.  V regiji so tudi nahajališča nafte in urana.           Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo.                                     Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah.                                     Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen.                                             Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov.                             M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita …                                             Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo.       Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes.                 In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena …                     21. dan     San Jose de Jachal - Santa Maria     Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod.                         Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja.             Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo.                   Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe.                                         Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem.                         Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?!       Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta.                                                     Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo.                       Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe.                                         In spet po praznini …                                   Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno!                             Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom.                                         In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju.                                 Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria!                 Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj  sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati.         Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke.         22. dan     Santa Maria - San Salvador     Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno.                                           Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini …                                     Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v  krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju.                     S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina.                                                     Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje.  Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled.                           Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ...                                                                     Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova.  (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda.                             Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!)                                                                             Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador.                               Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri.     Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti.  M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena.         Jutri greva v Čile!   (konec 3. dela)                
    • raza
      Čekiraj TPS senzor.
    • MilanMS
      Sem uredil, hvala za pomoč...  
    • Quest
      Še tole maznem. Diši za znoret.  
    • XL varadero
      Ja menjaval letos pred 1500 km svečke, filter... in sem tudi pomislil če bi bil tukaj vzrok, vendar se mi je zgoraj omenjeno dogajalo že pred menjavo, saj sem mislil da bo z menjavo filtra, svečk tudi to izginilo, žal ni bil to vzrok. 🥴🤔☹️
  • Similar Content

    • klemen janeš
      By klemen janeš
      Lep pozdrav!
      Imam težave z skuterjem ki mi ne polni akumulatorja. Kako se lotim zadeve? Bemti sm vidu da ma kablov k avto...
       
    • TomosRideR
      By TomosRideR
      Pozdravljeni, 
      Zanima me ali se, da na Tomos-u Flexer narediti da ima akumolator in e-vžig. 
      Najraje, bi naredil doma ker se mi za servis in dele ne splača. 
      Hvala in lep pozdrav ! 
    • SF1
      By SF1
      Zdravo, sem nov na tem forumu in sem se pridružil, ker rabim pomoč pri pripravi mojega skuterja na tehnični.
      Zanima me ali je normalno, da mi na Speedfightu brez akumulatorja luči svetijo zelo slabo, nedela števec za gorivo in temperaturo.
      Sklepam, da bi z akumulatorjem to delalo oz. vsaj luči, ampak sem, ko sem ga hotel priklopiti naletel na problem in sicer, da ni prostega rdečega in zelenega kabla na katere bi ga lahko priklopil.
      Mi zna kdo povedat kje bi jaz to našel in ali mi še kaj druga manjka?
       
       

    • ef100179
      By ef100179
      Kateri Akumulator kupiti?
       
      Vem kakšne mere in 12V - 14Ah!
      Katero zagonsko moč priporočate in katero firmo?
       
      Mogoče še kje kupiti v LJ?
      Hvala
      Uroš
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy terms and use of cookies!