Skoči na vsebino

Okoli črnega morja...


matjazek

Priporočene objave

Pozdravljeni,

ta vikend se mi je utrnila ideja, da bi naredil en krog okoli črnega morja. Zdaj pa me zanima, če je kdo že naredil kaj podobnega in kake so kaj razmere doli...

Zaenkrat samo ideja, tako da še nimam informacij o vizah ipd. le ta podatek, da je kilometrov okoli 8000.

PA še slikica...

crno_morje.gif

LP, Matjaz

Ps. a koga mika it zraven? Za 3 tedne v juniju, mogoče še raje v juliju 2005?

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Po slikci vidim, da bi se dalo kilometre konkretno zmanjšat, če je fora le it okoli črnega morja. Tako bi lahko dopust zmanšal na manj dni in bi lahko šli zraven tudi tisti, ki jim "šef" ne da več kot 14 dni dopusta. Če pa si stvari še ogleduješ bolj konkretno, potem je tri tedne verjetno res minimum.

Pozdrav od Roberta

Daj, Robert, razloži mi prosim, v čem je štos, da si v prvem odgovoru Matjažku navedel celoten njegov prispevek, z ogromno sliko vred

Popravljeno . Popravil Brrrm
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

ja, to je bila ideja.

In sem študiral, da če že grem v tiste konce, da naredim še krog čez Ukrajino...

Imam še dovolj časa, tako da bom lahko vse v miru naštudiral...

Verjetno bi se dalo marsikaj zoptimizirat...čeprav je treba vedno upoštevat Autoroute + 10 %. Nekaj bi s eprišparalo pri direktnem šusu do Jalte recimo, pa nekaj še s trajektom iz Grčije...

Ampak, kot rečeno...prej moram realizirat še nekaj drugega... :naughty:

LP, M.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ideja kar dobra, jst mam podobno pot že dolgo narisano, nekoč bom pa morda celo šel če bo čas in denar.

Ne vem če so moje info točne, zato me ne zajebavat če bom kaj kiksnu:

- tam okoli Grozniga ne vem če bi se bilo že dobro vozit

- Azerbajdžan in Armenia so skregani državi tako da ne vem če je sploh možen prehod čez mejo

- Turčija in Armenia so skregani, tako da tudi nisem ziher o prehodu meje

- Armenija in Gruzija takisto. No vsaj ena od teh meja sigurno ni prehodna.

- ob Črnem morju ( vsaj južni in vzhodni del ) pogosto dežuje

- Abkazijski del Gruzije je mislim da še vedno vojna zona, zato se ga prečka po morju s kako ladijo ipd.

- vizo potrebujemo za: Moldavijo, Ukrajino, Rusijo, Gruzijo in Turčijo ( če pa greš še proti Kaspijskem morju pa še za Azerbajdžan in Armenijo )

- pokrajina ob Črnem morju je najbolj zanimiva na Yalti in v Turčiji od Sinopa do Sile - blizu Istanbula.

- v Gruziji fajn kradejo, v Turčiji ne glih, po drugih bivših sovjetskih državah pa te največkrat nategne ravno policija ali druge skorumpirane uradne osebe

Tisti kaspijski del in ovinek po Ukraini bi sam rajše prihranil za kako drugo potovanje in bi si rajši Črnomorski predel podrobneje pogledal.

Jst bi šel.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz sem razmišljal pot preko Niša-Sofija-Varna-trajekt Varna Nikolajev(30km od Odesse).Letos odprta avtocesta Kiev-Odessa(edina normalna avtocesta za naše razmere)Ceste do Trnopol-a vglavnem slabe.Viza za Ukrajino je rahel problem(sam imam povabilna pisma,ki ti jih odobri njihova policija).Viza za Moldavijo je zelo velik problem(ceste kot v Albaniji).Zoran

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Rok, očitno si ti zadevo že bolj naštudiral...jaz sem vzel samo zemljevid v roke in nič druga. Verjetno bo treba tole preložit za skoraj nedoločen čas, da se zadeve tam v onih koncih umirijo...če ne druga, da vsaj viz ne bomo potrebovali.

Tale spodnja varianta pa bi bila verjetno bolj izvedljiva. Vizo za Ukrajno bi že nekako dobil, Turčijo pa tudi če spustim, pa še mal zoptimiziram in bi stlačil v 14 dni...moggoče še kak trajekt iz Grčije...

Kaj pravite?

ukrajina.gif

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Slišim, da je Bolgarija zelo poceni, vsaj za naše razmere, so pa menda tam tudi grozne ceste(slabe). Tako, da sem vsaj jaz zaenkrat opustil misel na ČM

Lp Cvetoo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Slišim, da je Bolgarija zelo poceni, vsaj za naše razmere, so pa menda tam tudi grozne ceste(slabe). Tako, da sem vsaj jaz zaenkrat opustil misel na ČM

Lp Cvetoo.

Po Bulgariji so glavne ceste večinom dobre, nekatere celo zelo dobre. Se pa najde odsek s takimi luknjami, da ne vem če jih niso zanalašč delal. Stranske so v večini slabe, a se tudi najde kaka fajna hribovska, da ga lahko mal ženeš po ovinkih. Skratka da se pa prevozit vse to tudi z motorjem tipa CBR, le na luknje je treba biti pozoren.

Večji problem kot same ceste znajo biti vozniki, ki vozijo pač po vzhodnjaškem sistemu kdo bo močnejši. Mene je en bimbo pred slabim mesecem zbil kake 150 km pred Varno. Pazi se starih Lad ipd.

Poceni? No meni se je kar nasmihalo ko sem plačeval za pivo ob obali 100 sit, za kako čorbo 200 in ribjo pojedino v boljši restavraciji 1500 sit. Najdražje pivo sem spil v letovišču Zlatni Peski - 250 sit. Zaenkrat je še poceni, a najbrž temu ne bo vedno tako.

Črno morje je ponekod res črno, a izven mest večinoma lepo in zelo čisto. Je tudi manj slano, tako da ni treba takoj ven na pir laufat, če ga mal spiješ. Kakor za koga meni je zanimivo.

Matjazek: za Makedonijo potrebuješ vizo ( 25 € ) in garantno pismo. Za 14 dni bi si pa jast rajši ogledal ali le Ukraino ali pa Romunijo+Bulgarijo. Saj veš, če se pelješ po glavnih cestah bore malo vidiš. Saj je zadeva s Črnim morjem izvedljiva, so že šli ( eden celo z XX-o ), rabil pa bi vsaj 3 tedne če se ne bi le vozil.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Za makedonijo ne rabiš več vize

Zgleda da maš prav, jst sem bil dol namreč v začetku junija, pa je bilo še vse to treba.

http://www.gov.si/mzz/veleposlan_misi_in_k...makedonija.html

slovenskim državljanom:

Viza ni potrebna (Sklep Vlade Republike Makedonije z dne 22.06.2004).

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Sej počasi se bo dalo tudi v ostale dežele dalo pridit.

In upam, da čimprej, ker se časi spreminjajo in ljudje z njimi...to pa dela "vzhodne" dežele privlačne...vsaj zame.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Meni je vzhod všeč zato, ker še ni toliko okužen s turistično industrijo in ker je pač drugačen.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Tista prva varianta mislim da je kar huda.

Druga je tam okoli 7000 km in deluje kar mikavno. Je pa glede na stanje cest (recimo da voziš po starih cestah) tudi dokaj zahtevna pot za opravit v 18 dneh...

Mogoče v bodoče pa tudi mene potegne na tisti konec... Zagotovo bi bilo nepozabno prevozit te kraje... :yea2:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Dejmo naredit drugo leto eno akcijo - tam nekje v juliju, ko je toplo.

Je kdo za stvar? Za 3 tedne recimo...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Malo je še prehitro za kaj obljubljat. Mogoče pa... :?

Sicer pa mi bolj ustreza maj mesec... Pole rata preveč toplo... B)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pozdravljeni,

ta vikend se mi je utrnila ideja, da bi naredil en krog okoli črnega morja. Zdaj pa me zanima, če je kdo že naredil kaj podobnega in kake so kaj razmere doli...

Zaenkrat samo ideja, tako da še nimam informacij o vizah ipd. le ta podatek, da je kilometrov okoli 8000.

PA še slikica...

LP, Matjaz

Ps. a koga mika it zraven? Za 3 tedne v juniju, mogoče še raje v juliju 2005?

Jest sem bil letos...hrvaška...srbija...romunija(čez celo) skoraj do Moldavije in nato ob črnem morju preko cele romunske in bolgarske obale skoraj do turčije. Romunske ceste niso ceste ampak "samajama" variante.....bolgarija boljše....se splača vidt! Je pa res full pocen! Pivo je 120 SIT(dobro pivo). Vse je full pocen in imajo kaj nuditi(no ja v romuniji bolj ne kot ja) ampak vem za drugo leto kako in kaj.... v določenih državah okoli črnega morja pa verjetno še benza nimajo.....Še ni dosti varno!

Mi smo prevozil 4000 km pa smo videl praktično celo romunijo, večjidel bolgarije , srbske čevape in hrvaške policaje :kva2:

Če želi kdo več podatkov o romuniji ali bolgariji(kje je bolj zanimivo in se splača vidt) naj vpraša!

Vam pa povem BOLGARIJA JE ZAAAAKON!!!!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja, itak da je še prezgodaj za obljube...zdaj je cajt za delanje luštov, da bomo lažje preživeli do naslednjih počitnic.

Lušta pa se mi Ukrajine, bolj ko vseh ostalih držav.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Malo je še prehitro za kaj obljubljat. Mogoče pa... :?

Sicer pa mi bolj ustreza maj mesec... Pole rata preveč toplo... B)

Mogoče, nikoli ne reci nikoli :naughty:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

... Lušta pa se mi Ukrajine, bolj ko vseh ostalih držav.

V Ukraini Yalta obvezno. Aja pa ob Črnem morju kar pogosto dežuje, tako da je tja najbolje it kar poleti kakega avgusta recimo. Mene je ob Turškem delu ČM vsak dan napralo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

MI smo bili pa 10 dni ob Črnem morju(junija-Julija) pa je padalo samo prvi dan pa še to samo ob večeru ko smo sedel pod streho, srkali pivce in grickali čevape.

Jatz sem dobil ravno nasprotne informacije - da je količina dežja nekako enaka količini dežja v Dalmaciji. Torej od maja, Junija dalje bolj malo.....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Če želi kdo več podatkov o romuniji ali bolgariji(kje je bolj zanimivo in se splača vidt) naj vpraša!

No pa napiši,nariši ali opiši relacijo pa še kakšno zanimivo dogodivščino na poti. Podobno furo sem opravil lansko leto, pa me firbec matra...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

No pa napiši,nariši ali opiši relacijo pa še kakšno zanimivo dogodivščino na poti. Podobno furo sem opravil lansko leto, pa me firbec matra...

POPOTOVANJE PO ROBU CIVILIZACIJE

Za letošnji klubski dopust smo si člani moto kluba Firestarters iz Ljubljane zaželeli malce drugačnosti in kje drugje bi našli cenejšo drugačnost kot v Srbiji, Romuniji in Bolgariji.

Našo idejo je podprl Siol, d.o.o., ki nam je za čas dopusta posodil spremljevalno vozilo Renault Kangoo v katerega smo naložili supporterje in prtljago. Popotovanje, ki naj bi trajalo 17 dni in merilo približno 3200 km, smo uspešno zaključili v 15 dneh in prevozili dobrih 3600 km.

Štartali smo na praznični petek 25.6.2004 in v prvem dnevu brez zapletov prestopili slovensko – hrvaško in hrvaško – srbsko mejo. Sama pot je bila bolj dolgočasna kot ne, saj smo vozili po avtocesti Zagreb – Beograd. Na poti nas je prestreglo neurje in odločili smo se, da prenočimo v motelu Ruma, ki je kakšnih 40 km oddaljen od Beograda.

Osebje je bilo prijazno in v motelu, ki se oglašuje kot motel za 21. stoletje, smo se dogovorili, da bomo prenočili v delu »B« klase, ki je bil cenovno še kar ugoden, hkrati pa je bilo v ceno všteto parkiranje na varovanem hotelskem parkirišču.

Naslednji dan smo nadaljevali preko Beograda do srbsko – romunske meje. Tukaj je bilo civilizacije konec. Ceste so bile polne lukenj, na cestah smo srečevali muzejske primerke čudnih in zarjavelih Dacij, konjske ter oslovske vprege. Nasproti vozeči vozniki so nam neprestano signalizirali tako, da smo sprva mislili, da nas opozarjajo na policijske patrulje. Pa temu ni bilo tako. Le pozdravljali so nas. Prijazni ljudje, pa vendar se je bilo z njimi nemogoče sporazumevati. Verbalno komunikacijo je zamenjala pantomima.

Drugi dan smo zaključili v kampu Internacional v Timisoari. Ugodne cene, vendar pri njih se sezona še ni začela, zato smo bili v kampu skoraj edini gostje. Večer smo si popestrili v bližnji pizzeriji in nočnem klubu Lepa Brena, kjer se je trlo prelepih deklet. Priporočamo!!!

Tretji dan smo odrinili proti Aradu in nato v Transilvanijo, kjer narava postane malce bolj zanimiva. Ceste so bile spet malo bolj znosne tako, da smo kakšnih 100 km vozili celo okrog 140 km / h. Prespali smo v kampu Popas Turistic v mestecu Sibiu. Slišali smo, da je omenjeno mestece vedno bilo in je eno izmed vodilnih in lepših mest v Transilvaniji, vendar tega ne moremo zagotovo potrditi, saj smo v kamp prišli dokaj pozno in le ta je od mesta »preveč« oddaljen, da bi se zvečer odpravili na krajše raziskovanje. Zadrževali smo se v kampu in njegovi bližnji okolici in nekega posebnega dogajanja ni bilo, če odvzamemo dejstvo, da preko kampov vodi »ovčja romarska« pot. Je pa zanimivo dejstvo, da dve osebi in motor prenočijo v omenjenem kampu za ceno enega slovenskega piva (v lokalu).

Ponoči ni bilo nobenega obiska vampirjev, zato smo se naslednji dan odpravili proti samemu žrelu vampirske zgodovine. Najprej smo se vstavili v Brasov-u, nato pa z glavne ceste zavili proti Bran-u, kjer naj bi bil dvorec Vlada Tepesa t.i. Drakula. Vsekakor je v teh ridah vsaj ducat dvorcev in njihovih ruševin, za katere trdijo, da je v njih domoval sam gospod Drakula. V Bran-u smo se sicer zaustavili in si malce ogledali stojnice s kičem in razposlali nekaj razglednic ljubiteljem vampirskega undergrounda. Tukaj imate možnost prenočiti v Vapire kampu, katerega predstavlja približno 20 x 20 m pokošenega travnika, jesti v Drakula restavraciji ali pa si kupiti jogurt v Drakula delikatesi. Drakulin trademark poskušajo unovčiti na vsakem koraku, vendar po mojem mnenju čisto brez stila.

Odločili smo se, da ne bomo šli po regionalni cesti Brasov – Bukarešta (kar se je kmalu izkazalo za katastrofalno napako), temveč se popeljali po lokalni cesti do Pitestija in nato nadaljevali proti Bukarešti. Naša želja, da vidimo čimvečji del Transilvanije, nas je stala mnogo živcev, veliko litrov znoja in cel kup psovk na račun tistega čemur Romuni pravijo cesta.

Če želite v Romuniji doživeti okolico in socialno življenje, morate voziti po lokalnih cestah na katerih pa je težko preživeti, saj so na njih naseljene luknje, jame in globeli. Tudi nekaj peklenskih brezen smo videli. Če zapelješ vanje, padeš ven verjetno na Kitajskem.

Dobrih 50 km smo vozili s hitrostjo med 20 – 30 km / h in verjetno smo prav vsi psovali našo željo po videnju celotne Transilvanije. Končno smo prispeli v Pitesti, kjer smo naleteli na prvega motorista. S svojo novo in blestečo Hondo 600, se je prikazal kot fatamorgana in nas odpeljal do mesta, kjer naj bi bil edini kamp. Na žalost ga je pojedel gozd in sedaj se je ponujala samo možnost nočitve v hotelu s tremi zvezdicami. Dogovorili smo se za spodobno ceno in prenočili. Brez obžalovanja, kajti po dolgi, počasni in izredno vroči poti so urejene sobe s tuši in WC bile pravi božji žegen.

Naslednji dan smo se napotili proti Bukarešti. Bukarešta je glavno mesto Romunije, v njem prebiva približno 2,2 milijona ljudi, ki so bili v trenutku našega prečkanja mesta verjetno vsi na cestah. Gneča je neznosna, krajevnih oznak ne poznajo, ozračje pa smrdi kot da bi v njem gojili kakšne posebne bojne pline.

Po dobri urici vožnje po labirintu, smo naposled le našli izhod in pot nadaljevali proti Constanci, ki leži ob Črnem morju. Constanca je največje romunsko pristanišče, zato je v njej veliko kriminala, hkrati pa so na voljo le sobe, moteli in hoteli. Mi smo se podali še dobrih 30 km severneje in prišli v Mamaio, ki velja za eno bolj zanimivih turističnih destinacij. Dejansko je to nekakšno pop hotelsko naselje z aquaparkom in podobnimi stvarmi. Par kilometrov iz naselja pa ob morju leži kar precej kampov. V prvem, katerega smo imeli v planu, Popas Mamaia, nismo bili zaželeni, saj ne marajo motoristov. Vendar to dejstvo sploh ni predstavljalo problema, saj je v okolici kamp poleg kampa. Tako smo obtičali v kampu Pescaresc, kjer so nas lepo sprejeli in dobrodušno zabavali kar dva dni. Poleg kampiranja si lahko za trojno ceno šotora privoščite leseno hiško z elektriko in posteljo. Cene so zelo ugodne, obala ni nič posebnega – kakor tudi v večini primerov romunske plaže. Moram vam povedati še to, da Črno morje sploh ni črno!!

Po enem dnevu počitka, smo nadaljevali pot čez Constanco, proti Mangaliji in se zaustavili v turističnem kampu, ki je bil v času Čevšeskojeve vlade namenjen dopustovanju takratne komunistične partije. Tukaj se stvari spremenijo. Naselja Neptun, Jupiter in Saturn imajo praktično vse kar si človek zaželi. Mrzlo pivo in lepe ženske! No ja, za kakšne bolj zahtevne se najde tudi kakšen ducat hotelov, motelov, kampov, sob, apartmajev, diskotek, nočnih klubov, različnih restavracij, bazenov,… Ni kar ni! Izkoristite priliko. Cene so nizke, ponudbe je dovolj. Ostanemo zopet dva dni. Uauuu, pravo lenarjenje!

Počasi nam je dovolj Romunije in odpravimo se ob morju proti Bolgariji. Na carini ni nobenih zapletov in trenutek kasneje smo že v Bolgariji. Ceste se zdijo iste kvalitete.

Pot nadaljujemo proti manjšemu mestecu Baltchik, kjer nas sprejmejo zelo dobro. Z ljudmi lahko zopet verbalno komuniciramo. Veliko jih razume srbsko in / ali angleško. Super. Dogovorimo se za nočitev v hotelu, ki je v neposredni bližini morja in je opremljen s klimo, WC-jem in tušem. Luksuz za 5 € / dan. Kar tri dni smo potrebovali, da so nas spoznali vsi, nato pa je bil čas za odhod, kajti v planu smo imeli tudi obisk pri bolgarskem moto klubu Sons of Tangra. Vezo so nam uredili škofjeloški MC Freising Riders, za kar smo jim zelo hvaležni. Vmes se ustavimo v Varni, kjer najdemo nekakšen clubhouse zveze moto klubov Varna. Nič posebnega le, da se končno družimo z motoristi, ki nas zopet zelo lepo sprejmejo. Malce se pozanimamo o lokalni moto sceni in urico kasneje so bolgarski motorji polni naših nalepk. Žal moramo naprej, kajti s Sons of Tangra smo dogovorjeni v Burgasu. Na poti tja si ogledamo mestece Nessebar, ki je resnično slikovito in vredno ogleda. Pot nas vodi do Burgasa, kjer kontaktiramo z našo vezo in spremenimo plan. Dobimo se v Primorskem. Z enim stavkom povedano – z dobrega na boljše.

Sons of Tangra nas lepo sprejmejo in nam uredijo poceni (5 € / osebo) sobe v samem centru mesta. Motorje in avto pustimo na varovanem parkirišču (1 € / motor oz. avto / dan).

V Primorskem dogaja. Tako in drugače. Veliko ljudi, lokalov in diskotek. Cene so še vedno povsem OK, saj moraš za pivo še vedno plačati približno 120,00 SIT. Seveda ostanemo dva dni in se utapljamo v vseh mogočih življenjskih radostih.

S težkim srcem se odpravimo naprej. Pot nas vodi v notranjost, proč od morja. Želimo si nižjih temperatur, a želje ostanejo neuslišane. Na poti proti Sofiji se še enkrat izgubimo in prevozimo približno 50 km po lokalnih cestah. Obup. Podobno kot v Romuniji, le da je tukaj na cestah poleg lukenj še ogromno peska. Na koncu smo le našli avtocesto, kjer smo med vožnjo malce počivali in proti večeru prispeli v predmestje Sofije, kjer smo našli kamp Vrana. Bolj Vrana kot kamp sicer, ampak prenočimo v bungalovih, kjer so nam ob posteljah delali družbo motorji. Kamp oziroma naseljena džungla nam ni vlivala zadostnega občutka varnosti, zato smo motorje čez noč raje pospravili pod streho!

Naslednji dan smo zaradi napovedanih visokih temperatur odrinili že pred osmo uro zjutraj. Sofijo smo obšli po nekakšni ementaler (luknjasti) obvoznici, kjer je bil promet kaotičen in neznosen. Na srečo samo dobrih 30 km. Nato se je cesta odprla in promet zelo razredčil. Kmalu smo prišli do bolgarsko – srbske meje, kjer so si za motorje vzeli čas Bolgari, za avto pa Srbi. Tipičen pregled prtljage, ki pa je zaradi visokih temperatur, kar malce težil po nevrotičnem preklinjanju firbčnosti. Naposled nam uspe in evo nas opet v ex-domovini. Ceste so še vedno polne lukenj. Ozke in nepregledne ter polne kamionov. Nadaljujemo mimo Niša in dovolj zgodaj, pri 40 °C prečkamo Beograd. Postanek in kosilo v obcestnem fast foodu in tukaj pade odločitev, da ne iščemo mesta za nočitev kot je bilo v planu, temveč nadaljujemo pot proti naši ljubi domovini. Kmalu, brez posebnosti, prečkamo še srbsko – hrvaško mejo in že smo pri naših sosedih Hrvatih. Ceste imajo res boljše! Nato pa še dobrih 400 km in že smo po slabih 1000 km doma, kjer vse poznamo.

Urbana džungla definitivno ni za nas in takoj se porodijo ideje za naslednji dopust. O tem pa več takrat …

FIRESTARTERS

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ixs, kakšne somožnosti, da ti ukradejo motor v Romuniji, Bolgariji in vzhodu na splošno. Kakšne izkušnje ste pridobili in kaj o tem menijo domačini?

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!