Bolj kot test dveh različnih motociklov je tole zapis misli o smiselnosti rabe enega in drugega v vsakdanjem prometu. Oba sta Angleža, oba letos nova in oba s črko R v imenu. Bi slečenega ali oblečenega?

Street Triple R ima motor z dvanajstimi ventili nad tremi valji s skupno prostornino 675 kubičnih centimetrov, ki so seštevek produktov polmera bata 37 milimetrov in njegovega giba 52,3 milimetra. Iz te, z elektronskim vbrizgom napajane termične enote, se pri 11.850 vrtljajih na glavno gred prenese moč 106 konjev, pri 2100 obratih manj pa mora uležajena kovina prenašati 68 njutonmetrov največjega navora. Sklopka, ki ta moment prenaša na šeststopenjski menjalnik, je potopljena v 3,4 litre olja. Tako glavni okvir kot zadnje nihajne vilice in obe kolesi s premerom 17 palcev so uliti iz aluminijeve zlitine, za stabilno sledenje motocikla podlagi pod 120 in 180 milimetrov širokima gumama pa skrbi nastavljivo vzmetenje KYB s 115 in 135 milimetri giba. Kinetično energijo motociklu na voznikov ukaz pomagajo zmanjševati trije koluti: prednja s 310 milimetri v premeru in Nissinovimi radialno vpetimi štiribatnimi čeljustmi, zadnji s 220 milimetri in Brembovim enobatnim ugrizom. Mali Triple je dolg je 2.055 milimetrov, širok (preko krmila) 740, s sedežem na 820 milimetrih in kolesnima osema 1.410 milimetri vsak sebi. Tehta 182 kilogramov in to takrat, ko je 17,4 litre prostornine v posodi za gorivo zapolnjenih z neosvinčeno tekočino.

Triumph Daytona 675 R in Street Triple R 00003Premer valja v Daytoni 675 R je 2 milimetra večji, gib za 2,7 milimetra manjši. Motornega olja je za eno stekleničko Cocte več. Za blaženje skrbijo Öhlinsovi izdelki z gibom 120 oziroma 133 milimetri. Zavore so po dimenzijah (premer, število batov v čeljustih) enake, le da čeljusti krasi napis Brembo. Motocikel je zaradi 35 milimetrov krajšega medosja krajši za centimeter, širina manjša (zaradi ožjega krmila) za 45 milimetrov, sedež višji za centimeter, teža višja za dva kilograma. Še največja razlika je v tabeli s podatki o moči in navoru: Daytona je močnejša za 22 "konjev" (pri 650 vrtljajih več) in ima za 6 njutonmetrov večji navor pri za 2.150 višjih vrtljajih.

Toliko o razlikah na papirju, a iz navedenih podatkov težko razberemo, kako različna sta pravzaprav tokratna testna motocikla, saj manjka glavni podatek: prvi je "slečenec" (ang. naked), drugi superšportnik (iz besede supersport, ki označuje tekmovalni razred s 600- oziroma 675- oziroma 750-kubičnimi motocikli). Prvi je v prvi vrsti namenjen rabi na cesti, a zaradi tesnega sorodstva z drugim ter črke R v imenu tudi dirkališču, domače življenjsko okolje drugega je dirkališče; zaradi črke R v imenu še toliko bolj.

DCIM100GOPRODovolj besednih iger in nakladanja. Katerega kupiti? Tisti ta pravi dirkači lahko ugasnete računalnik in greste kupit Daytono, ker vas nimamo namena prepričevati v kakršnokoli drugačno odločitev. Daytona R je, čeprav točno tega (letos novega) modela na dirkaškem asfaltu nismo preizkusili, čistokrvni dirkalnik, ki brez težav konkurira japonski četverici. Komentarja o tem, ali utegne biti celo boljša od modelov CBR 600 RR, GSX-R 600, ZX-6R in YZF-R6 se bom vzdržal, saj vseh istočasno nismo preizkusili, zato pa brez pomislekov lahko zapišem, da je pred nakupom 600-kubičnega superšportnika vredno obiskati Triumphov prodajni salon ali, še bolje, opraviti kak testni krog.

V redu – za dirkališče torej Daytono. Bi nekaj iskrega za vsak dan? E, berite dalje! Športno navdahnjeni (recimo jim "nedeljski kolenčkarji") motoristi v večini dvomijo v dovolj športen karakter "slečencev", čemur lahko, če ne bi vozili malega Tripla R, pokimamo. Proizvajalci v predstavitvenih gradivih radi poudarjajo športno sorodstvo njihovih slečenih motociklov, na primer modela Hornet 600 s CBR 600 RR, Fazerja 600 z YZF-R6 ali GSR 750 s športnim bratom GSX-R 750. A v resnici ni čisto tako; vsi omenjeni "nakedi" precej dobro skrivajo dirkaške gene. Kar ni nič narobe – so pač namenjeni (dirkaško) manj zahtevnim kupcem. Je Street Triple drugačen? Jap. Še posebej, če gre za model R.

Triumph Daytona 675 R in Street Triple R 00002Prvič: vozne lastnosti. Triple je pri premetavanju iz zavoja v zavoj občutno lažji. Prav nesramno ubogljivo se pusti voditi, a obenem ohranja zelo zdravo mero stabilnosti. Ni "živčen", a uboga že, ko voznik le pomisli, da bi motocikel iz globokega levega zavil v desni ovinek. Pri hitrostih nad stotimi kilometri na uro (približno in po občutku) postaja prepričljivejša Daytona, ki smer drži mirneje, bolj stabilno. Ampak pozor: še vedno smo na cesti. Ali torej potrebujemo stabilnost v ovinku, ko je na digitalnem zaslonu izpisana številka 180? Odgovorite si sami. Točka za Street Tripla.

Triumph Daytona 675 R in Street Triple R 00022Drugič: udobje. Kakšen položaj sedenja vam ustreza, je odvisno od navade oziroma motociklov, ki ste jih vozili dotlej. Poznam motorista, ki ga po stopetdesetih kilometrih na potovalni enduri začne zverinsko boleti v predelu ramenskega obroča, s superšportnim motociklom pa brez težav naredi izlet do Splita brez postanka. A vseeno bom zapisal, da je položaj za višjim in širšim krmilom udobnejši in primernejši za vožnjo v cestnem prometu. Vrat, roke in hrbet na Triplu nedvomno trpijo manj kot na Daytoni. Edino področje, kjer je oklepljen športnik v prednosti pred nagcem, je vetrna zaščita. Ta je na Streetu res žalostno odmerjena in, v kolikor vas prepih moti, kliče vsaj po nakupu manjše plastične maske, ki se namesti nad par prednjih luči. Kar se vzmetenja tiče, je to na Triplu spodobno udobno, dokler se izogibamo stari cesti med Kranjem in Medvodami in podobnim (logaškemu drevoredu, na primer), kjer preko kratkih grbin motocikel prav neudobno suva v zadnjico in notranje organe. Ker smo motocikla vozili v vročem poletju, nas je (pri obeh enako) zmotila vročina, ki pri počasni vožnji greje tja v desno nogo. Torej: kljub slabši vetrni zaščiti gre točka Triplu.

Triumph Daytona 675 R in Street Triple R 00032Tretjič: zmogljivosti. Pri ogledu tehničnih podatkov po testni vožnji me je razlika presenetila, saj med vožnjo po cesti ne dojamemo, da je Daytona toliko močnejša. Seveda je pri hkratnem pospeševanju s polnim plinom voznik na Triplu ostal zadaj, a tja do zakonsko dovoljenih hitrosti razlika ni velika. Ko motor vozimo zmerno dinamično, pa je Triple zaradi uporabnejšega navora v nižjih vrtljajih celo prijetnejši. Zanimivo je, da ne sune tako hitro na zadnje kolo kot prejšnji model. Čeprav sem se odvisnosti do vožnje po zadnjem kolesu skoraj otresel, sem to živahnost, verjetno povezano tako s podajanjem moči kot ciklistiko oziroma razporeditvijo mas, pri novem modelu pogrešal. Vseeno sva oba voznika pokimala, da je moči v Triplu dovolj.

Iščete slečen motocikel? Naj mali Triple ne ostane spregledan. Razen novega Z 800 sem vozil vse motocikle v tem razredu, pa noben ni pustil tako dobrega vtisa kot Street Triple R. Iščete športni motocikel? Razmislite o malem Triplu. Še največja težava je širši javnosti manj všečen videz. Da je grd, je rekla. A ker motorja ne vozimo zaradi drugih ampak za lasten užitek, se takim pripombam lahko le nasmehnemo. Je tako?

Cena: 10.350 EUR (Street Triple R), 14.690 EUR (Daytona R).