Za preživljanje letošnjega dopusta smo se odločili, da se zapeljemo na Sicilijo. To je bil eden izmed ciljev, katerega smo določili že pred odhodom. Naslednji cilj je bilo mesto Bari, kjer naj bi odšli na trajekt do Dubrovnika in nato po Hrvaški obali nazaj v Slovenijo.

20131001221842_yaxwrue8d6mpls

Na potovanje smo odšli štirje, oziroma dva para na dveh Hondah CBF 1000. Z nami je odšla tudi navigacijska naprava Garmin, a je bila že rahlo v letih in nas je v velikokrat peljala po poteh, na katerih turisti ne potujejo pogosto. Tako smo si lahko ogledali mnogo stranskih poti in majhnih vasic vzdolž Italije.

Naš običajni dan se je pričel z zajtrkom v hotelu, oziroma prenočišču. Sledil je odhod novim dogodivščinam naproti (pot do naslednje lokacije). Med tem smo si vzeli tudi čas za kakšno kavico in veliko tekočine, ker je to pri temperaturah od 30 do 38 stopinj nujno potrebno. V času kosila smo si pogosto pomagali s hitro prehrano, saj je v Italiji večina gostiln čez dan zaprtih. Za večerje jih odpirajo šele ob 19:30. Polnjenje goriva smo si vedno privoščili po približno 200 prevoženih kilometrih, tako smo vedno imeli 100 kilometrov zaloge v rezervoarju - za primer, če se znajdemo na območju brez bencinskih črpalk. Pozno popoldne smo se nastanili v našem novem prenočišču in ob »relaksacijskem« času počakali na odprtje bližnje gostilne za večerjo.

Opis poti:

Prvi dan

Začetek poti ob štirih zjutraj, ko smo se zapeljali po avtocesti do Fernetičev, kjer smo pred mejo še zadnjič spili slovensko kavo in dolili poceni bencin. Nato smo se podali po avtocesti do Bolonje, kjer nas je blizu Benetk ujelo nekaj kapljic dežja, vendar tako malo, da dežne obleke niso bile potrebne. V Bolonji smo zavili proti Firencam in do Firenc po najhitrejši poti do Rima. Za prvi dan smo se odločili, da prevozimo najdaljšo pot, da nam čim več časa ostane za kasneje. Zato smo celo pot vozili po hitrih cestah. Že prvi dan sem ugotovil, da naši sosedje le nimajo boljših cest kot pa naša mala Slovenija. Pozno popoldne smo prispeli v hotel in se po kratkem predahu odpravili še na ogled bližnje okolice. Hotel (Jonico Hotel) je stal okoli 10 km iz centra Rima in je bil zelo lepo urejen.

  • Prvi dan smo prvozili 835 km.

Drugi dan

Po zajtrku smo odšli do prve avtobusne postaje, kjer smo ugotovili, da potrebujemo karte, ki se jih kupi v tobačnih prodajalnah, te pa so ob nedeljah zaprte. Karte pa smo potem našli na recepciji bližnjega hotela. Po vožnji z avtobusom v center Rima nas je na glavni postaji našel prijazen komercialist in nam ponudil vožnjo z turističnim avtobusom, ki vozi vsakih 15 minut od ene turistične atrakcije do druge. To se nam je zdelo priročno in - za 18 evrov po osebi za cel dan, povsem sprejemljivo. Tako smo si čez cel dan ogledovali glavne znamenitosti v mestu. Moram priznati, da smo si jih ogledali zgolj na zunaj, ker za vstop v notranjost nismo imeli časa, saj so bile povsod nekaj-urne vrste na vhodih. Pač slaba stran ogledov planiranih čez vikend. Ogledali smo si Kolosej, Bocca della verita (znameniti kamen, kateri odgrizne roko ob izrečeni laži), Altare della Patria (Oltar domovine), Vatikan, Fontana di Trevi (ena najbolj znanih fontan na svetu), Hard Rock caffe.

Kolosej
Kolosej
Altare della Patria
Altare della Patria

To so bile glavne znamenitosti. Poleg teh, smo na naši poti vedeli še veliko rimskih ruševin, za katere nismo vedeli kako se imenujejo, so pa bile zelo zanimive na pogled. Naj priznam, da radi potujemo po svetu, a nismo zagrizeni »zgodovinarji«. Ob koncu dneva je sledila večerja in planiranje poti za naslednji dan.

Fontana di Trevi
Fontana di Trevi
  • Drugi dan smo imeli parkirane motorje v garaži in smo se vozili z avtobusom.

Tretji dan

Po zajtrku start proti mestu Pompeji. To pot smo si začrtali vožnjo ob obali in čez mesto Neapelj. Cesta in pokrajina proti Neaplju sta zelo lepi, vendar užitek pokvari cesta tik pred Neapljem, kjer smo srečali velike gore smeti.

V Neaplju
V Neaplju

Skoraj ne bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. Vožnja skozi Neapelj je bila precej adrenalinska, saj je tako kot v večini Italjanskih mest, promet zelo gost in vozniki prehitevajo vse povprek. Za nameček je potrebno paziti še na cesto, ki ima vgrajene jaške približno pet centimetrov nižje, kot pa je nivo ceste. Seveda nas je tudi tu naš sopotnik Garmin peljal cik-cak po celem mestu in smo si ga lahko do potankosti ogledali kar z motorja.

Pompei
Pompei

Po kavi v Neaplju smo se odpeljali do hotela, katerega smo imeli rezerviranega onstran ceste od Pompejev. Ne glede na to, da so ti oddaljeni od Neaplja samo 25 km, se nam je tam odprl čisto drug svet. Ulice so urejene, brez ene smeti, prav tako pa je urejeno tudi vse ostalo. Kod bi prišel iz pekla v raj. Po zelo prijetnem sprejemu v hotelu (z pijačo dobrodošlice), smo se malo osvežili in odšli na sprehod v mesto. Za ogled Pompejev smo bili namreč že prepozni. Pri večerji v prijaznem lokalu so nam postregli s testeninami, solato in mečarico na žaru.

Mečarica na žaru
Mečarica na žaru
  • Tretji dan smo prvozili 305 km

Četrti dan

Zjutraj po zajtrku smo odšli iz hotela čez cesto in si ogledali izkopanine mesta Pompeji. Moram priznati, da je mesto vredno ogleda.

Pompei
Pompei

Za ogled lokacije smo porabili okoli dve uri in pol - za površen ogled brez vodiča. Ogled z vodičem traja od 2 do 4 ure, odvisno za kateri »paket« izberete. Na sliki se v ozadju vidi tudi vulkan Vezuv, na katerega pa se žal nismo imeli časa povzpeti. Po ogledu smo se odpeljali naprej po naši poti, proti Siciliji.

20131001203957_soz46ryk9dct5g

Četrti dan smo zaključili v vasici Amantea, kjer smo si kot vse ostale prenočišča, tudi tega rezervirali dan prej. Težava je nastala, ker navigacijska naprava ni našla naslova. Tako smo bili primorani poiskati pomoč domačinov, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč. Za vse naslednje prenočišča smo si pomagali s koordinatami, ki imajo na že omenjeni strani vnesene za vsa prenočišča.

  • Četrti dan smo prevozili 320km

Peti dan

Po zajtrku s pogledom na morje v prijaznem prenočišču »A casa di Laura« smo se odpeljali proti Siciliji. Ker pot vključuje tudi približno 15-minutno vožnjo s trajektom, smo tega koristili med Reggio Calabria in Messina ter nato po hitri cesti naprej proti Palermu. Naj omenim, da na hitri cesti skoraj ni bencinskih črpalk in smo se za polnjenje goriva morali odpeljati do bližnje vasi. Pozno popoldan smo prispeli do cilja (hotel Citta del Mare), ki se je nahajal približno 40 km naprej od Palerma, poleg mesta Terrasini. To je velik hotelski kompleks, z bazeni in tobogani, z zelo lepo urejeno okolico in povprečnimi sobami. Naj pa omenim, da so na recepciji popolnoma neprijazni in neustrežljivi, poleg tega pa smo imeli parkirane motorje okoli 300 metrov proč od sobe, ker v kompleksu ni dovoljena vožnja. Tu smo prenočili tri noči.

20131001214659_urx15qy86jpawt

Vsi bazeni so bili od 12:30 do 15:00 zaprti. Prav tako kot večina po celi Italiji, so vse restavracije odpirali šele ob 19:30. Tako smo bili večinoma celo potovanje čez dan brez hrane, oziroma smo si pomagali s hitro prehrano.

  • Peti dan smo prevozili 436 km

Šesti dan

Ta dan smo si rezervirali za počitek in kmalu po zajtrku odšli na brezplačen avtobus, ki je peljal na zasebno plažo hotela.

20131001214700_qyrpa83ebthuox

Tam smo se prvič »namočili« v morju na našem potovanju. Ker pa tudi avtobus med 12. in 15. ne vozi, smo tam v zavetju sence dočakali popoldan. Popoldan smo še izkoristili za vožnjo na toboganih, ki so se v morje spuščali z visoke pečine, preko nekaj malih bazenov.

20131001215056_o39r7uta5yfphq

Sedmi dan

In spet smo bili nazaj na motorjih. Sedmi dan smo se odločili ogledati bližnje mesta okoli našega hotela. Zato smo po obmorski cesti krenili proti gori Erice, na kateri leži lepo grško mesto, do katerega se je mogoče peljati tudi s kabinsko žičnico.

Tam smo spili kavo in se odpravili po drugi strani hriba v dolino proti mestu Trapani, ki geografsko leži nekje na koncu Sicilije.

20131001215104_wgms81rk0c3i4n

Zaradi neznosne vročine smo se od tu kaj hitro »pobrali« nazaj proti našemu hotelu, vendar se nam je kljub temu, da ta dan nismo uporabljali Garmina, uspelo izgubiti.

20131001215324_8uigtepwnj5ydl

Na kar smo se kar na enkrat znašli v centru mesta Alcamo in našli prelepo razgledno ploščad s čudovitim razgledom.

20131001215324_hrqbp28fg0465k

Seveda smo bili za sicilijanske navade še prezgodni za prehranjevanje, pa smo se vrnili nazaj v hotel. Kot se za ta kompleks spodobi, smo za večerjo zopet jedli pizzo, kot že dva dni prej.

  • Sedmi dan smo prevozili 170 km

Osmi dan

20131001220112_3doyixu05rswfzVožnjo smo nadaljevali čez hribe in doline na južno stran Sicilije, natančneje v mesto Agrigento, kjer imajo prelepe grške templje in popolnoma belo turško skalo, na katero se je moč povzpeti. Na poti smo ustavili še v znameniti vasi Corleone, v kateri je bilo rojenih več botrov mafije.

V popoldanskih urah smo prispeli v prenočišče Villa Jolanda & Carmelo, kjer smo se nastanili in kmalu po tem odšli na oglede zgoraj omenjenih znamenitosti. Tempelj Concordia, ki velja za najbolje ohranjen grški tempelj na svetu.

Scala dei Turchi

Po razvajanu na toplem sončku smo se odpeljali do prijazne gostilne, kjer smo spoznali natakarja, enega od redkih Italjanov, ki je govoril angleško, po vrhu vsega pa je še ljubitelj Mariborskega nogometa. Seveda pa potovanje ne bi bilo zanimivo brez zapletov. Verjetno mi prav zaradi tega po večerji ni startal motor. Kot smo po hitrem pregledu ugotovili, se je izpraznil akumulator. Izključil sem prednji žaromet in s poganjanjem startal motor, da smo se pripeljali vsaj do našega prenočišča. Tam nam je prijazni lastnik prenočišča poklical avtoelektrikarja, ki je obljubil, da pride naslednje jutro.

  • Osmi dan smo prevozili 242 km

…se nadaljuje na naslednji strani
Tako kot je avtoelektrikar obljubil, je ob devetih zjutraj prišel na ogled motorja in skupaj smo ugotovili, da motorju ne deluje polnjenje akumulatorja in za popravilo nima ne znanja, ne rezervnih delov. Odpeljal je akumulator na polnjenje v svojo delavnico. Ker pa je bila nedelja in so bili vsi servisi zaprti, smo morali počakati do ponedeljka. Potem nam ni preostalo drugega, kot da ostanemo še en dan in si še malo oddahnemo od naporne poti. Tako smo imeli tudi čas za pranje perila.

Agrigento
Agrigento

Deseti dan

Zjutraj so mi pripeljali napolnjen akumulator in takoj za tem smo odšil do uradnega Honda servisa. Tam so ugotovili, da je uničeno navitje električnega generatorja in bi moral čakati štiri dni, da na rezervni deli pridejo iz Rima. Poleg tega bi me popravilo stalo 1000 evrov. Zato sem raje kupil dodatni akumulator in polnilec, pa sem jih menjal po poti in jih polnil čez noč v hotelih. Ker je navitje še vedno nekaj polnilo akumulator, sem brez luči še vedno lahko prevozil okoli 200 km z enim akumulatorjem. Dodaten stošek je bil 176€.

Catania
Catania

Takoj po servisu smo se spakirali in odšli naprej proti Cataniji. Pot smo nadaljevali po hitrih cestah, saj je bilo tam manj počasne vožnje in tako počasnejše praznjenje akumulatorja. Začuda je tudi Garmin izvedel za okvaro, ker nas je pripeljal brez ovinkov, direktno v hotel. Ko smo se razpakirali, smo odšli v najbližji bar z namenom, da se »anti-dehidriramo«. Tam smo našli prijaznega vodiča Ernesta, ki po vulkanu Etna s svojim Land Roverjem vozi turiste. Takoj smo se zmenili za eno turo za naslednji dan. Proti večeru smo se odpravili z avtobusom v center Catanije.  In nato še na večerjo v eno domačo »oštarijo«, kjer strežejo domačo Sicilijansko hrano.

To smo bili na začetku malo začudeni, ker smo dobili meni na roke napisan z kemičnim svinčnikom. Vendar smo potem drugi dan od Ernesta izvedeli, da so to najbolše gostilne, s pristno domačo hrano in je najslabša hrana tam, kjer dobiš meni v angleškem jeziku, saj so te preveč komercialne.

  • Deseti dan smo prevozili 180 km

Enajsti dan

Zjutraj ob 8:30 nas je pred hotelom že čakal Ernesto, nas najprej peljal na kavo in v trgovino, kjer nam je kupil tradicionalno malico. Poleg nas je peljal še dva Američana, ki sta začuda vedela kje je Slovenija in za povrhu sta vedela še ime glavnega mesta naše male državice. Pot smo nadaljevali po makadamskih cestah, naprej na ogled stare Lave.

20131007111318_gnrisowlf8c7x2

Nato smo se zapeljali, do lava tunela, kjer se je nekdaj sredi hriba izlivala lava. Tam nam je Ernesto razdelil čelade in lučke ter nas odpeljal v približno 200m dolg tunel v podzemlju.

20131007111318_r79mesutdgko50

V nadaljevanju smo se odpeljali na ogled polja nove lave, ki se je izlila ob enem največjih izbruhov. Na poti do tega mesta pa smo našli morskega psa, kateri je lepo počival na skalah. Verjetno se je utrudil pri plezanju na vrh Etne. Ta pojav se je zdel nenavaden tudi za našega vodiča Ernesta.  Ko smo se do konca načudili morskemu psu, je pa zopet sledila lava, oziroma cela polja lave. Za primerjavo, lahko napišem, da je širina polja na spodnji sliki okrog 10 km.

20131007111420_0tsdir2homvjc1

Naprej smo se odpeljali proti najvišji točki, do katere lahko prideš po asfaltirani cesti. To je okoli 2000 metrov nadmorske višine. Tu smo si ogledali nekaj manjših stranskih kraterjev, ki pa naj bi izgledali nekako tako kot najvišji, vendar so nekoliko manjši.

20131007111331_vo59e8hjkyqpl4

Ogled vrha Etne ni bil možen zaradi nevarnosti, saj je Etna nazadnje bruhala samo nekaj mesecev nazaj. Lahko bi se sicer povzpeli do nekih 2700 metrov z žičnico, vendar bi nas to olajšalo za okrog 60 evrov po osebi in ne bi videli kaj več, ko som videli do tu (še nekaj ohlajene lave). Zato smo se odločili, da preizkusimo dobrote, katere nam je kupil Ernesto.  Seveda smo po celi Italiji med potjo tudi reklamirali Slovenijo.

20131007111610_azpui60mh7bno4

Po malici smo se odpravili nazaj v dolino in nato v okoli 40 km oddaljeno vas Taormina, kjer smo se ustavili v kanjonu reke Alcantara. Tu navadno izvajajo kanjoning, katerega se nismo udeležili zaradi pomanjkanja časa. Smo se pa nekaj časa zadržali ob prelepem pogledu na skale in vodo. Voda ima temperaturo okoli 7 do 8 stopinj Celzija in kar pošteno »zapeče« v nogah po nekaj minutni hoji v rečni strugi. Se pa najdejo tudi junaki, ki na kratko tudi zaplavajo.

Taormina
Taormina

Ta dan pa smo si po povratku nazaj v Catanijo, za večerjo privoščili Sicilijansko tradicionalno hitro prehrano Arancino. To je riž, sir in nekakšen golaž stlačen v kepo in ocvrt. Kakor čudno zgleda, lahko potrdim, da je zadeva zelo okusna in tudi nasitna. Za sladico smo si privoščili še nekakšen led z okusom mandlja, ki se imenuje Granita.

20131007111646_0371gpn54k2hm6

Dvanajsti dan

Po treznem premisleku nam je bila direktna pot od Catanije do Barija v enem dnevu prevelik zalogaj. Zato smo se odločili, da še eno noč prespimo nekje na poti. Tako som se zjutraj odpravili iz Catanije proti majhni vasici Amendolari. Tu smo se celo drugič namočili v morski vodi.

  • Dvanajsti dan smo prevozili 364 km

 Trinajsti dan

Takoj po zajtrku smo se odpeljali proti mestu Bari, kjer naj bi kupili karte za trajekt do Dubrovnika ter se po hrvaški strani vrnili domov.

Bari
Bari

Vendar temu ni bilo tako, kot smo si zamislili. V Bari smo prispeli okrog 14. ure in se zapeljali do trajektne luke, kjer smo izvedeli, da je možen nakup kart za trajekt šele po 17. uri popoldan. Ker smo imeli še kar nekaj časa, smo se odločili, da se malo okopamo v morju in še malo pogledamo po mestu.  Tu se je naše potovanje dokončno prelevilo v avanturo. Med našim krajšanjem časa so nam neznani storilci protipravno odtujili torbico v kateri so bili ključi enega motorja, dva GSM telefona, vsi dokumenti dveh oseb, denarnica in fotoaparat. Takoj smo poklicali policijo in preklicali bančne kartice. Seveda kot povsod po Italiji tudi tu policija nima pojma o angleškem jeziku, tako se z policijo nismo zmenili kaj več kot, da smo dobili uradni zapisnik o ukradenih predmetih.

20131007111840_qgl951xajibhrp

Naprej smo iskali možnosti kako se najlažje vrniti domov. Na Hrvaško nismo mogli brez dokumentov. Po Italiji nismo mogli domov, ker nismo imeli ključev. Dokumente bi lahko dobili samo na konzulatu v Rimu. Trajekti so vozili samo v tuje države, avto-vlaka nimajo. Poleg tega brez dokumenta nimaš možnosti najema prenočišča. Ko smo celo popoldne premlevali naše možnosti, sta nas opazili dve ugledni gospe (angleško govoreči) ter nas vprašali zakaj že celo popoldne čakamo na pločniku pri motorjih vsi zaskrbljeni. Ko jima razložimo situacijo, nama prijazno ponudita pomoč. Poklicali sta prijatelja policista in prijatelja, ki je lastnik marine v bližini. Po klicu je preteklo okoli 10 do 15 minut, ko so se pripeljali policisti iz vseh vetrov, bilo jih je okoli 10 in glej ga zlomka vsi so govorili v angleškem jeziku. Kmalu za njimi se pripelje še lastnik marine, ki nas je prijazno povabil, da k njemu na varno parkiramo motorje za čez noč. Ker pa je bila marina okoli 400m oddaljena, so prijazni policisti zaprli cesto ter z vključenimi modrimi lučmi na njihovem motorju potisnili naš motor brez ključa do marine. Tam smo prijaznega lastnika prosili, če lahko v prostorih poleg motorjev tudi prespimo. Seveda nam je dovolil prespati v marini, čeprav so nam že urejali prenočišče v nekem bližnjem apartmaju.

Takoj za tem pa so nam ponudili hrano in pijačo, vendar zaradi cmoka v želodcu nismo bili lačni in smo tako prijazno sprejeli smo pivo. Kot pa se vidi na zgornji sliki, so nam pripravili tudi postelje -  verjetno so jih imeli s  kakšnih jadrnic, oziroma jaht.  Skrajno desno na sliki je naš novi prijatelj Modi, varnostnik v marini in kot vsi ostali tudi on ni več vedel s čim nam bi še lahko polepšal bivanje v njihovem mestu.

Seveda smo se med vsem tem dogajanjem že zmenili z našim dobrim prijateljem Matjažem, da nas pride iskat s prikolico iz Slovenije v Bari, kar znese dobrih tisoč kilometrov v eno smer.

  • Trinajsti dan smo prevozili 206 km

Štirinajsti dan

Zjutraj vstanemo preden so prišli na delo prvi delavci in pospravimo vse naše spalne pripomočke. Takoj za tem pa si privoščimo jutranjo kavico ter še enkrat pokličemo naše ukradene telefone. Nismo mogli verjeti, da je eden od telefonov začel zvoniti. Ker v Italiji sledenje ni možno, sta se članici nežnejšega spola odpravili na pregled smetnjakov in obenem klicali telefon. Med tem je iz Slovenije po celo nočni vožnji že prišel Matjaž s prikolico, na katero smo kmalu začeli natovarjati motorje.

20131007111935_pcdynxzg5r7uj1

Ko sta se dekleti vrnili iz obhoda, smo imeli motorje že skoraj privezane in kmalu za tem smo dobili vrnjen klic iz ukradenega telefona. Policisti so našli torbico z skoraj vso vsebino razen enega telefona, fotoaparata in gotovine. Tako smo z srečnim koncem odšli z motorji na prikolici nazaj v prelepo Slovenijo.

  • Z avtom prevoženih 1070 km

Epilog

Skupno prevoženih cest: 3050 km + 1070 km z avtom

Porabljenih 175 litrov bencina z enim motorjem

Naj pa za konec napišem, da smo se kljub nevšečnostim imeli enkratno. V Italiji je veliko lepih krajev in stvari, katere si je vredno ogledati. Je pa res da nam je za razne dodatne oziroma podrobnejše oglede zmanjkovalo časa. Priporočam vsem.

Konec