Že zjutraj čepim v garaži, skušam pripeti torbice z dežnimi kombinezoni na bočne zaščite motorja, pa nikakor nič ne paše skupaj. Po kakšni uri z mislijo, »bom pa zbasal v kovček ali še bolj verjetno pustil doma«...

Pod veličastno steno Civette, oblite z zadnjimi sončnimi žarki sem obsedel in se pogreznil v mir trenutka.