nedelja, 23. junija 2024

Moja Korzika 2022

Deli

… Prišel je čas odhoda na Korziko …  čas, da preveriva iz prve roke vse zgodbe iz potopisov prejšnjih let, da obiščeva vse kraje, ki jih je baje treba obiskat … in vse lokacije, kjer so se baje dogajale tud hude “drame” … tko da …

… v pričakovanju novega 😁

… končnoooooo … še na tleh Napoleonove Korzike 😊

… tista urca vožnje s trajektom se mi je vlekla kot da je dolga deset ur  😮… lepo sončno vreme … AMPAK …  ful valovi … samo malo je še manjkalo, in bi “podlegel” zibanju 😮

… sicer pa … JA, razlika med Sardinijo in Korziko je očitna … obala Korzike mi je res všeč … no, vsaj ta prvivtis Bonifacia mi je bil res impresiven 😊 … mislim da se obeta še zanimiva “zgodba” 😊

… sicer pa … kot je bilo pričakovati … hop na trajekt, hop dol iz njega … gasaaaaa teh nekaj deset kilometrov do najine prve postojanke v kraju Sartene … tudi ta je zelo prijetna … 👍

… zdele še večerjica, potem pa mogoče kje ujameva še celo fuzbal tekmo 😁

… no, začetek je lep 😊

…. drugi dan Napoleonovega otoka … zbudila sva se v lepo jutro … 😊👍 temperature za motoristično pašo po gorskih vasicah so bile idealne … med 20 in 24 stopinj … super … 💪💪💪

na hitro pojeva zajtrk, v navigacijo nastaviva ruto današnjega dne in gasaaaaa 👍 Danes sva prevozila nekaj več kot 230 kilometrov v notranjost Korzike … ceste presenetljivo ozke … na začetku tudi dokaj v slabem stanju … tako da sem moral na tistem odseku na kakšno bolj razposajeno vožnjo kar hitro pozabiti … tudi v nadaljevanju, ko bi sama podlaga ceste že omogočala bolj dinamično vožnjo, nama je tempo in hitrost vožnje omejevalo pa še izredno veliko peska po vozišču …  kar je imelo čez kakšno uro že prve posledice … malo pred nama se je zgodila nesreča … neko angležinjo je v ovinku spodneslo na pesku … in ko sva pripeljala mimo, so jo reševalci in prijatelji že pobirali … videti je bila sicer še kar nekako, pa vendar ti pač takšen dogodek kar dodobra premeša glavo in misli. 😮

No, v nadaljevanju so se pesku na cesti pridružile pa še “živalice” ki si v tistih koncih prav tako lastijo del ceste, tako kot motoristi in avtomobilisti. Kar nekaj deset kilometrov sem imel občutek, kot da se vozim z motorjem po živalskem vrtu 😁

Kljub vsem nevsakdanjim okoliščinam med današnjo vožnjo, sva uspela srečno prevozit nekaj več kot 230 kilometrov, v občudovanju prelepe narave Korzike in spoznavanju vseh mogočih “živalic” teh krajev.

…. včerajšnja ruta … odhod iz Corse, po zahodni obali do Calvija in zaključek v Porto Ota … vmes tudi kakšna nenormalna zmahana pot … kot je naprimer od Calvi-ja do kraja Galéria 😮

p.s.

… všeč pa tudi, da sva uspešno ušla padavinam 😁

… torek … prevozila sva večji del zahodne obale … kaj je ostalo najbolj v spominu ??? … skrajno ozke in zavite ceste nad prepadi … težko srečevanje, težko še z osebnimi avtomobili, kaj šele z avtobusi … ne vem pa, kaj počnejo v tistih serpentinah kamioni, hruške z betonom ??? 😮

… sicer pa … okoli Ajacca in v samem mestu mi ni bilo glih neki … veliko rajši se paseva po hribih 😊

… vsega okoli 210 km …

.. predzadnji dan … “Korzika adventure” … :P

…. štart iz okolice Sarténe … zdaj mi je ta okolica že malo bolj poznana …  tu v bližini sva bila že pred parimi dnevi 😁 Tako sva lahko zvečer obiskala celo isti restaurant “U Sirenu”, kot sva ga zadnjič … ocenila sva ga namreč za enega boljših v teh krajih 👍👍👍

… pot sva nadaljevala čez kraj Zonza, od tam sva morala pa baje na vsak način odpeljat še eno legendarno ruto 😁 … “Solenzara – Zonza” .. omenjena je v večini potopisov Korzike … po cesti D268, mimo visokogorskega jezera, čez prelaz Col de Bavella, ki je bil na trenutke zavit celo v meglo, na drugo stran, vse do morja v Porto Vecchio in nazaj … kjer sva se nato spet priključila nazaj na najino glavno današnjo ruto. Ja, ugotovila sva, da pravo Korziko lahko spoznaš le na tak način … v večjo centralno vukojebino zapelješ, bolj jo spoznaš 😁

Nato sva nadaljevala po vzhodni obali in končala v bližini kraja Cervione … skupaj cca 250 km

Tudi današnji dan je bil poln doživetij in prelepih razgledov … med ostalim je bilo tudi reševanje ujete kozice 😍

… od vsega, kar se spomnim, mi danes ni bila všeč edino cena bencina 😮 … ostalo je bilo pa vse top 💪💪💪

Danes sva imela na vrsti še zadnjo začrtano ruto na najini enotedenski paši po Korziki …  tolikokrat omenjeni “Cap Corse” v mnogoterih povezavah z otokom. Cap Corse, polotok na severu Korzike. Za razliko od začrtane rute, sva se danes odločila, da ga odpeljeva v nasprotni smeri urinega kazalca. Tako da bova morala jutri zjutraj še prečit tale “naš” polotok, ker trajekt odpelje pač v Bastie. Zadnje spanje na “otočku” imava danes v mestu Morta Maio.

… tko, še zadnji dan na “otočku” sva imela srečo z vremenom 😊 … jutranji pogled skozi okno ni obetal nič dobrega … megla, veter na meji okusnega, posamezne dežne kapljice so že bile vidne na sedežu motorja … 😮 jah, greva pa kar bo bo … in bilo je … in sicer to, da dežjaka niti enkrat v štirinajstih dneh nisva razprla 👍👍👍 …  ja, kar se tiče vremena je obisk Korzike zelo primeren v drugi polovici maja .. ali pa, kot sem že nekajkrat marsikje prebral … tud september menda ni slab 👍

Ok, v Bastiji napolniva še nahrbtnik s pivom, sendvički, čipsom in kikirikijem, v pajzlčku nasproti ferry-a spijeva zadnjo kavico in pivo …  in počasi zapeljeva v “drobovje” male ladjice 😁

… pot do Livorna je minila z lahkoto … kako tudi ne bi … sem imel spet super pojstlco … in to kar več njih … samo zase 🤣

Najin dopust se je tako končal. Lahko rečem, da sva se imela res super … čeprav, bilo je tudi malo naporno … AMPAK … “što se mora, nije težko” 🤣🤣🤣

ps.

pa ne pozabte na to, kaj nam je Kacin reku … “Uživajte, dokler še lahko” 😁

… srečno prispela domov 😊

… brez kakršnihkoli zapletov 👍👍👍

naredila sva 4060 km-jev, od tega 1100 za tranzit do Livorna in nazaj

… kar se mene tiče, čist zadost za mojo rit 🤣🤣🤣

Več novic

Zadnje novice