Sedim na vrhu male vzpetinice in zrem v luno, ki počasi bledi v prvih žarkih jutranje zarje. Pod menoj se, počasi prebuja velika karavana dirkalnih konjev na dveh, treh, štirih, celo šestih kolesih in v hladu, ki me obdaja ni niti najmanjše slutnje po vročem soncu, ki bo že čez nekaj ur grel saharski pesek.

Ko se sezona počasi poslavlja mi pred oči prihaja moja letošnja zimska motoristična avantura: z motorjem sem se konec januarja že petič odpravil na Elefantentreffen v Bavarskem gozdu, točneje v Thurmansbang-Sola, v Nemčiji.

Albanija me je zamikala predvsem zaradi stereotipov o zaostali in nerazviti državi, ki je še do nedavnega veljala za precej zaprto.

Na pot sem šel pozno popoldne z namenom da bi se "premaknil" nekam v bližino Italijanske meje...

Že zjutraj čepim v garaži, skušam pripeti torbice z dežnimi kombinezoni na bočne zaščite motorja, pa nikakor nič ne paše skupaj. Po kakšni uri z mislijo, »bom pa zbasal v kovček ali še bolj verjetno pustil doma«...

Pod veličastno steno Civette, oblite z zadnjimi sončnimi žarki sem obsedel in se pogreznil v mir trenutka.

Na koncu domače ulice, so se sprožila prva stikala v glavi, na črpalki Barje malenkost ven iz Ljubljane pa sva že sedela za mizico bara in jedla zajtrk, kot bi bila že od nekdaj na poti in daleč od doma.

Ob 14 uri start z Vrhnike (v dezju) sta se Yukiju in Janezu pridružila se Ales in Boris, ki sta šla samo do DU in nazaj. Ker je na Dolenjskem menda manj padalo kot na Notranjskem, smo izbrali pot do Reke preko Kocevja in Delnic.

Neprekinjeno vibriranje in zamolklo bobnenje motorja nekje v drobovju ladje, me uspava. Ko se umiri zadnje vpitje glasnih bolgarskih šoferjev pozno v noč, ki je naraščalo z upadanjem viskija v steklenicah, postane dvojni fotelj podaljšan s stolom čisto udobna postelja in predvsem mehkejša kot tla.

Park starih hrastovih dreves, na mali planoti. Robovi strmo padajo v dolino in v strminah poraščenim z grmovjem je polno ovc z majhnimi zvončki...

Pot nas je potem vodila na jug proti narodnemu parku Denali v katerem leži tudi najvišja gora Severne Amerike Mt. McKinley.

Želja po raziskovanju gorskih cestic in prelazov je zorela že dolgo in ko je bila za daljšo pot opremljena tudi Hondica in sopotnica Silva, je šlo zares…