Po zgodnjem spomladanskem Marokuje bil čas še za pot v Grčijo. Pot sva opravila v začetku avgusta, a s časom in voljo nikakor nisva prišla skupaj, da bi napisal še nekaj besed o poti. Na pobudo prijateljev sem se vseeno odločil, da poskusim čez zimo strniti nekaj spominov iz poti.
1.dan – 4.8.2017 Maribor – Beograd
Prevoženi km: 530km
Cena prenočišča: 25€
Varno parkirišče: DA
Prvi dan se nama je pot začela po službi, v prijetnih 39°C. Upam, da ste takoj zaznali sarkazem. No, jaz sem se delal, kot da je dejansko prijetno, saj sem po napovedi lahko samo še upal, da bo kakšno stopinjo manj od napovedanega. Po AC peljeva v smeri Beograda in opazujeva table s temperaturnimi podatki. Ker sva namensko štartala malce kasneje, da bi temperature vsaj malo padle, naju ujame tema, kar po AC zame ni velik problem. Table za temperaturo pa še kar naprej kažejo 38,5°C. V bistvu, se je pot začela zelo sadomazohistično. Zvečer okoli 22h prispeva v hotel Saborv Beogradu, se razoroživa in odpraviva na hitro hrano, ki so nama jo priporočili domačini. Gurmanska pleskavica v restavraciji s hitro prehrano Caldo, je bila po takem dnevu kar nuja!
2.dan – 5.8.2017 Beograd – Niš – Skopje
Prevoženi km: 440km
Cena prenočišča: 37€
Varno parkirišče: DA
Po ubiti prvi noči (vročina me je precej izčrpala) sva se zjutraj odpravila na odličen zajtrk v hotelu. Dejansko se temu reče zajtrk…ne bom preveč pisal, ampak kar prilepil sliko.
Po obilnem zajtrku naju je pot popeljala proti Nišu. Zaradi vročine, sva tudi ta del poti uporabila AC. V Nišu zavijeva v center in si ogledava Čele kulo (stolp iz lobanj). Čudo so bili ti Turki… Vstopnina je bila nekaj malega…ker pišem to s pol letno zamudo se ne spomnim točnih zneskov. Iz Niša naju je pot vodila v smeri Skopja, kjer sva imela rezervirano prenočišče z obljubljenim ograjenim parkiriščem (Villa 919). Žal sva cela zjahana od vročine, v sami nastanitvi ugotovila, da temu ne bo tako (parkirišče je ob precej prometni cesti) in odšla iskati novi prostor, kjer bova prespala. Na srečo sva za ugodno ceno našla studijo z bazenom, motor pa za ograjo (Aloha Luxury Apartments). Sledil je ogled mesta. Nekaj ljudi mi je pred odhodom dejalo, da naj ne izgubljam preveč časa v Skopju in da tam ni nič za videti. Meni se je zdelo ravno obratno. Zelo zanimivo in lepo mesto, vredno še kakšnega obiska! No, pa tudi cene so takšne, da se ti ob plačilu kar malce nasmeji. Večerjo sva pojedla v restavraciji Kaj Zlate, sicer navzven ne izgleda lepo, a hrana je bila super.
3.dan – 6.8.2017 Skopje – Bitola – Neraida – Kalabaka(Meteora)
Prevoženi km: 405km
Cena prenočišča: 45€
Varno parkirišče: DA
Ker sva dan prej štartala iz Beograda malce pozno in naju je sonce pri 42°C kar lepo zdelalo in privadilo na pekel, sva se za ta dan odločila tranzit opraviti malce bolj zgodaj, a tudi ne prehitro, saj sva vendar na dopustu! Start je bil nekaj čez 7h zjutraj in temperature so bile božanske, dobrih 25°C. Zajtrk sva si privoščila kasneje, saj nama je vožnja v teh temperaturah definitivno bolj ugajala kot hrana. Ja, to ugotoviš šele po dveh dneh vožnje pri približno 40°C. Po nekaj kilometrih Makedonske AC, če lahko rečemo temu AC, sva zapeljala v smeri Bitole, skozi lepo naravo in se malo pred mestom ustavila na zajtrku na bencinski črpalki. Sendviči ToGo in nekaj vode za hidracijo, ter napad na Grčijo.
Naj opomnim, v Makedoniji je bencin poceni. Če greste po tej poti na Grško mejo, priporočam “tankanje” v okolici Bitole (najkasneje tukaj!), saj kasneje pred mejnim prehodom ni ničesar in tudi bencinskih črpalk ne… Seveda so le-te takoj za mejnim prehodom, a je cena na Grški strani na liter bencina bila višja približno za 0,5€/l. Pot naju je od meje ponesla po precej ravninskih cestah, proti jezeru Techniti Limni Polifitou.
Po prečkanju jezera sva po ozkih in precej slabših cestah prihajala proti cilju, mestu Kalabaka, kjer sva imela rezerviran hotel Edelweiss. Hotel na slikah izgleda precej lepši kot je v resnici, ampak za to ceno je več kot super. Ta dan sva odpeljala še krog med samostani, od bližje pa sva pogledala najzanimivejšega za turiste, z imenom Sveti samostan veliki Metereon. Vstopnine so precej simbolične (3€/oseba). Po ogledu pa zaslužen Gyros in bazen!
4.dan – 7.8.2017 Kalabaka(Meteora) – Delphi – Atene
Prevoženi km: 400km
Cena prenočišča: 75€ / 2 noči
Varno parkirišče: DA (12€/dan)
Hotelski zajtrk ob 7:30 in nato pot pod kolesa. Pot naju je vodila v smeri mest Trikala, Lamia proti Delphiju.
Ceste so odlične in zelo hitre, stacionalni radarji odlično označeni, no vsaj upam (zaenkrat še nisem dobil razglednice in tudi upam, da je ne bom). V Delphiju se ustaviva za ogled muzeja in zgodovinskega dela. Vstopnina na osebo znaša 12€. Vročina je tako nažigala, da kar nisva hotela iz klimatiziranega muzeja.
A druge izbire nisva imela. Sam sem si šel ogledat še staro mestno jedro, medtem ko se je moja hladila v senci na 38°C. Po ogledu, sem bil navdušen nad vsemi kamni, kipi, itd., ki jih premore Grčija.
V Atene prispeva v popoldanskem času. Hotel Semeli, v samem centru, zraven policijske postaje, ki čez noč zapira ulico. Zraven hotela tudi garaža, ki sicer stane 12€/dan, a se za moje pojme v večjih mestih splača. Razpakirava, se odpraviva v nabavo hrane in po prehranjevanju, v mesto. Raziskovanje Aten je precej luštno, pogledala sva si nacionalni muzej, ki je prav ta dan imel dneve odprtih vrat, Omnio Squarein nato počasi v nočnih urah nazaj proti hotelu.
5.dan – 8.8.2017 Atene
Brez motorja
Prvi dan brez motorja, ki je pod cerado počival v sosednji garažni hiši, v družbi še nekaj motorjev in avtomobilov. Ta dan sva imela za ogledat celotne Atene v pohodniškem ritmu. Odpravila vsa se na Akropolis, mimo deseterih zgodovinskih najdbišč in se načakala slabih dveh ur za karte, ki so stale 20€/oseba. A, če ste prvič v Atenah, je to potrebno videti.
Pogledala sva si tudi Tempel of Olympian Zeus, Panathenaic Stadium, se sprehodila skozi nacionalni park, mimo Zappeion do botaničnega muzeja in nato mimo Grškega parlamenta nazaj proti Omnio Square.
Popoln dan pri še vedno visokih temperaturah (okvirno 40°C), a tu sva se s temperaturami že sprijaznila.
6.dan – 9.8.2017 Atene – Korint – Mykines – Argos – Monemvasia
Prevoženi km: 310km
Cena prenočišča: 165€ / 3 noči
Varno parkirišče: NE
Po zgodnjem zajtrku se dan pozna.
Nekaj čez 7 uro zjutraj sva krenila v smeri Korintskega prekopa, ki je bil najin prvi cilj dnevne poti. Močan veter na AC naju je iz boka na vsak način hotel spraviti s ceste, a sva se uspešno prebila do izvoza na staro cesto za ogled Korintskega prekopa. Zadeva je resnično famozna, to dokazuje tudi, kljub jutranjim uram, reden pritok turistov, ki ga opazujejo iz vseh smeri in se čudijo ob prehodu ladij.
Ta dan naju je pot nesla naprej proti Mykonos, kjer sva si sprva želela ogledat ostanke starega mesta, a ob prihodu videla ponovno kamne in vstopnino. Pri odločitvi, da za ogled teh kamnov ne bova več plačevala, je pripomogla tudi temperatura ozračja, ki se je ponovno približevala 40°C (se opravičujem vsem, ki ste drugačnega mnenja glede arhitekturnih zgodovinskih vrednot v Grčiji).
Zato sva se po stari cesti napotila naprej proti mestu Argos, kjer je bil planiran ogled manjšega helenističnega teatra, a sva ga pogledala le od daleč, ker so bile najine misli po vseh teh dnevih vročine usmerjene le na plažo!
Pot je potekala po krasni ovinkasti cesti ob obali do vasi Leonidio, kjer sva preko prelaza prešla v notranjost enega izmed prstov Peleponeza. Prvič na tej poti, mi je v enem izmed ovinkov, ob obali ne nadzorovano spodneslo najprej sprednje in nato še zadnje kolo. Sumim na vročino in gladko asfaltno površino, saj na cesti ni bilo videti ničesar, na gumi pa tudi ne. To sem napisal, le kot opombo, če se kdo odpravi po tej poti, da bo malce previden. Prihod na cilj v Monemvasio (studio v hostlu Mpalkoni sti) v zgodnjih popoldanskih urah, naju je takoj zvabil na plažo preko ceste, kjer sva se končno prvič na tej poti ohladila v toplem morju.
7.dan – 10.8.2017 Monemvasia – Elafonisos – Monemvasia
Prevoženi km: 90km
Dolg spanec nama prebudi misel in dober zajtrk prinese dogovor, da se greva kopat, na eno lepših plaž na tem koncu. Odpravila sva se na otok Elafonisos(cena povratne karte trajekta za 2 osebi in motor je znašala nekaj čez 10€ ).
Pot nič kaj vznemirljiva, prihod v pristanišče pa odpre obzorje rajskih plaž. Že voda ob tem trajektnem pristanišču je božanska. Najin cilj je bila plaža Simos, tako da sva ostale le pogledala. Za parkiranje motorja je več kot dovolj prostora, tudi kakšen kos trde podlage se najde. Midva sva ga parkirala kar ob Crevi beach baru. Plaža je sicer brezplačna, ležalnike in senčnike pa je potrebno plačat (cca. 10€).
Ne bom rekel nič druga kot, splačalo se je vozit po 40°C! Po napornem odležavanju in odmakanju, sva obkrožila še cel otok/plaže in odšla nazaj v studio.
8.dan – 11.8.2017 Monemvasia
Brez motorja
Dan brez motorja, sproščanje zadnjice, odmakanje in večerni ogled skritega mestnega jedra Monemvasia.
Iz najbolj oddaljene točke (1. del) najine poti, sva morala še nazaj…
9.dan – 12.8.2017 Monemvasia – Sparti – Olimpia – Lefkada
Prevoženi km: 540km
Cena prenočišča: 300€/4noči
Varno parkirišče: DA
Po odličnem počitku naju je pot vodila na plaže na drugem delu Grčije. Zapeljala sva se do mesta Sparti, si tam ogledala stadion in kip Špartanca ter pot nadaljevala v olimpijsko vas Olimpia.
Ko sva zagledala kolono za karte in skozi ograjo ponovno videla ruševine in kamne, kot neštetokrat prej, sva se odločila, da se zapeljeva po cesti okoli in si na hitro pogledava, kar se da videti izza ograje (vidi se precejšnji del). Po hitrem postopku sva zapeljala nazaj na glavno cesto in ponovno razdaljo premagovala hitreje. Hitro sva prispela do mosta v Patri, ki povezuje Peloponez in celinsko Grčijo.
Čez sva zapeljala v zelo počasnem ritmu in se navduševala nad arhitekturo. Sledi plačilo mostnine, ki je 15% mostnine za osebna vozila (1,9€) in gas po AC za ciljem Lefkada. V poznih popoldanskih urah prispeva v kraj Nikiana, sobo v osebni hiši z bazenom in krasnim pogledom na morje, ter celino (Alenka’s House). Razpakirava in pljusk v vodo.
10.dan – 13.8.2017 Lefkada
Prevoženi km: 90km
Prvi dan raziskovanja Lefkade! Namen je obiskati plaže južnega dela otoka. Lastnica nastanitve nama priporoča, da se drživa le glavne ceste in naj gledava karto, ki nama jo je priložila, sicer bova vozila po katastrofalnih cestah. Na vsa priporočila, se pametno odločim, da vseeno vklopim garmina. Saj bo pa ja vedel glavno pot do Porto Katsiki, no pa tudi sam bom gledal še malo table, da ne skreneva iz glavne poti. S skupnimi močmi (Garmin in jaz) nama vseeno ni uspelo 🙂 Teta na Garminu se odloči in mi sporoči “čez 200m zavijte desno”. Jaz s strahom začnem opazovati table in vidim veliko modro tablo za Sivros.
Na prvo žogo tudi cesta deluje glavna zato se le odločim zaviti desno. NAPAKA! Po par km se začne “jajčkanje” po ozkih, slabih cestah, kjer sva se sredi sezone vozila le midva (čudno kajne?).
Za nameček pa sem računal, da bom vmes še tankal, saj imajo ob glavnih cestah črpalke… Tukaj je žal ni bilo (ne glavne ceste in ne črpalke), tako da sva na hlape prispela v Porto Katsiki.
Krasna plaža, a ravno ta dan je pihalo kot pri norcih, zato jo pogledava od blizu, jo poslikava in odpeljeva proti naslednji plaži, ki je bila v mislih za ta dan. Vasiliki je plaža v mestu z istim imenom. Tam sva tudi najin “vakum” v tanku uspešno zapolnila z bencinom. Ta plaža se je izkazala za lokacijo dneva, tako da sva tam ostala do poznih popoldanskih ur. Sledila je pot mimo preostalih plaž na jugu in vzhodu, vse do najine sobe.
11.dan – 14.8.2017 Lefkada
Prevoženi km: 80km
Dan za ogled starega mesta Kyra in plaž na severnem delu otoka.
12.dan – 15.8.2017 Lefkada
Brez motorja
Odležavanje na plaži pod studiom in raziskovanje mesta Lefkada.
13.dan – 16.8.2017 Lefkada – Prespansko jezero – Ohrid
Prevoženi km: 460km
Cena prenočišča: 20€
Varno parkirišče: DA
Po nekaj dneh kopanja, sledi pot nazaj proti domovini. Proti dnevnemu cilju Ohrid sva se peljala kombinirano AC in stara cesta. Presenečen sem bil, da ima Grčija kar nekaj novih AC, ki še niso bile vrisane ne v google maps in ne v karte v garminu (CN Europe 2018.1). Naj omenim, da je del AC potekal skozi nacionalne parke in morda tudi zaradi tega postane AC malce bolj zanimiva. Po prečkanju Albanske meje pa velika sprememba. Policije na cestah veliko več kot v Grčiji, kjer jih pravzaprav skoraj nisva srečala, ceste in narava pa krasna. Po načrtu, zapeljeva v nacionalni park Prespa, od koder segajo krasni pogledi na Prespansko jezero, kaj hitro pa se znajdeva na Albansko-Makedonski meji. Po nekaj km vožnje po Makedoniji, zapeljeva na prelaz v nacionalnem parku Galichica. Na vrhu prelaza so krasna izhodišča za pohode od koder je na eni strani pogled na Prespansko jezero, na drugi strani pa na Ohridsko.
V mestu Ohrid sva imela rezervirano prenočišče (Apartma Pendik), ki je v čistem centru mesta in ima garažo za motor. Sledil je ogled mesta, mestnega parka in njihovih znamenitosti. Za konec pa še odlična in poceni Makedonska pleskavica v restavraciji Belvedere.
14.dan – 17.8.2017 Ohrid – Tirana – Budva
Prevoženi km: 310km
Cena prenočišča: 30€
Varno parkirišče: DA
Rana ura, zlata ura. Ob zagonu motorja, nekam čudno utripne zaslon, to sem sicer opazil že prej na poti, a tokrat je bilo to še očitneje. Tolažim se, da je samo akumulator in da bo sigurno zdržal še teh par km do doma. Nič, dokler gre gre in sva krenila v smeri Albanije. Vozila sva ob Ohridskem jezeru in v mestu Struga, še zadnjič natočila najcenejši bencin na poti (če se prav spomnim nekaj pod 1€/l).
Na meji z Albanijo brez težav in brez gneče. V roku pol ure vožnje po Albaniji, prične postajati vse bolj vroče- 40°C. Da to ni dovolj, postaja po glavni cesti proti Elbasanu in Tirani neverjetna gneča. Konstantna prehitevanja in oči na pecljih zaradi vožnje domačinov, so mi dale slabši vtis o Albaniji kot dan poprej. Skozi Tirano pričakovana gneča, zato se ustaviva ob trgu Skanderbeg malo pomalicava, se osveživa in nadaljujeva skozi gnečo proti Črnogorski meji. Na meji, pričakovane kolone. Prebijeva se naprej in nekaj vozil pred okencem vrineva nazaj v kolono. Ker je vročina pribijala kot nora, v dobri volji ugasnem motor in čakam na premik. Po nekaj minutah obrnem ključavnico, pritisnem gumb za vžig in motor samo pokašlja. SUPER!
Na meji pri 40°C, kjer ni trgovin, si se spomnil crknit… Preostalo ni nič druga kot vžig na potisk 1400 ccm motorja, ki je presenetljivo vžgal v prvo. Seveda sem se prej prepričal, da bencinska črpalka steče in potegne gorivo. Sledila je vožnja skozi popolnoma zasedeno Črno Goro. Imela sva srečo, da ima motor brezžični sistem za upravljanje ključavnice in sem lahko na črpalki s prižganim motorjem dotočil gorivo. Sv. Štefan sva si ogledala le iz vrha, ob prižganem motorju.
Pozno popoldan sva prispela v apartma nad Budvo (apartma Jovana). Zaradi akumulatorja seveda malo daljši sprehod v center in kopanje ob hotelu Slovenska plaža. Opravila sva še obhod centra in pozno zvečer nazaj v apartma. Z akumulatorjem se nisem želel obremenjevati.
15.dan – 18.8.2017 Budva – Tivat – Trebinje – Mostar – Jajce – 410km – 20€
Prevoženi km: 410km
Cena prenočišča: 20€
Varno parkirišče: DA
Zjutraj pozajtrkujeva, ob zajtrku preverim še točen model akumulatorja, če slučajno motor ne bo prižgal in skok na motor. Kot pričakovano, motor ob pritisku na gumb mrtev. Ponovim start iz Albanske meje in iskanje odprte avto trgovine ob cesti proti Tivatu. Ker sva bila precej zgodnja, nekaj pred 8h je seveda vse zaprto, razen kakšna pekarna in trgovina z živili… Zato voziva naprej po najini poti proti trajektu v Kotorskem zalivu. V Radanovičih zagledam ob cesti tehnične preglede in trgovino z avto elektriko (Tomičić auto centar), zavijem na parkirišče in motor sam ugasne, še danes mi ni jasno zakaj.
Ampak rešitev je bila 20m stran! Razstavim motor, skočim v trgovino, kjer ima samo še en akumulator, ki mi ustreza, zato ne premišljujem preveč in nabavim. Do doma bo že. Napolnim akumulator ob cesti, ga zmontiram v motor, obrnem ključ in motor prižge brez kakršnega koli utripanja! ODLIČNO! Sestavim vse plastike in pok naprej. 3,2,1 in sva že na trajektu zraven upokojenca iz Nemčije, ki je s svojo Goldwing Hondo pohajal po Balkanu. Rečeva par besed, narediva selfie in že smo preko.
Pot naju nese proti Mostarju, čez Trebinje, kjer je cesta krasna! Računajte, da vam bodo črnogorci vzeli kakšen € na cestnini za prelaz. Pred Mostarjem zavijeva na vrelo Bune, se s hladno vodo malo ohladiva in odpraviva na čevape v restavracijo Nacional.
Toplo priporočam obisk vsem, ki se nahajajo v bližini. Ne vem, ali sem bil tako lačen ali pa so dejansko bili tako dobri…v ustih so se s kajmakom kar topili. Seveda tukaj ne boste dobili alkoholnega piva. Tako okrepčana nadaljujeva pot po odlični cesti skozi kanjon Neretve in pozno popoldan prispeva v Hostel v Jajcu (Jajce Youth Hostel). Sledi še ogled Mlinov na Plivi in starega mestnega jedra, zaključiva pa z dobro domačo kavo.
16.dan – 19.8.2017 Jajce – Banja Luka – Maribor
Prevoženi km: 380km
Skupna odločitev pade, da zajtrkujeva v meni poznani burekđinici v Banja Luki, zato zjutraj spraviva motor iz garaže in s polnim gasom na zajtrk. V burekđinico prispeva že nekaj pred 8h zjutraj, teta pa pravkar izpod peke vleče različne pite in burek.
Nabaviva slabo kilo mešanih pit, seveda tudi burek, jogurt in mljack na zajtrk (za tiste, ki ne poznate, v Bosni je Burek samo z mesom, ostalo so pite). Prepolnih želodcev se zapeljeva po najhitrejši poti (AC) skozi Zagreb in čez Kumrovec domov.
Da povzamem celotno pot v nekaj stavkih. Skozi celotno pot je vreme služilo maksimalno. Razen ekstremnih vročin, za motor ni bilo posebnosti. Na mejah nikakršnih problemov, tudi prehitevanje kolon, v tej vročini, so sprejemali z nasmeškom. Cene na poti skozi Srbijo, Makedonijo, Bosno so tako ugodne, da nekaj višje cene v Grčiji, v povprečju poravnajo z našimi. Če ste brali celoten potopis, ste verjetno opazili tudi, da sem zgodovinske arhitekture poimenoval kar s kamni, kar ni nič slabo mišljenega ampak v tisti vročini, kamorkoli prideš in vidiš identične stvari, si misliš pa ne že spet isto + precej visoke vstopnine. V glavnem, Peloponeza ne spuščati! Tja se zagotovo še vrneva, ker je enostavno krasen in vreden vsake minute življenja. Skupno sva prevozila 4500km, za celotno pot pa porabila okvirno 1500€. V to ceno so vštete cestnine, mostnine, prenočišča, hrana, vstopnine in bencin. Pot sva načrtovala približno 2-3 tedne pred odhodom. Prenočišča rezervirala preko bookinga, airbnb-ja in nekaj z direktnim kontaktom. Na vseh lokacijah, razen v Monemvasiji sva imela motor za ograjo ali v garaži.
