Da opišem svojo izkušnjo kupovanja enduro rabljenega motorja. Morda bo kdo premislil in izbral lažjo pot.
Kot motorist iščeš nove izzive in eno od tega so makadami in brezpotja. Tako začneš gledati za enduro, ki bi to zdržala in je nebi bilo škoda za metati po tleh. Postaviš finančni okvir in začne se raziskovanje trga. Ker za novega je (vedno) škoda denarja se išče to med ponudbo rabljenih.
Sam sem teorijo »osvajanja novih terenov za vožnjo motorja« uresničil leto dni nazaj z nakupom DR 650 RSE letnik 1996 z napako na motorju. Po besedah lastnika, je šel ležaj na motorni gredi. Skratka motor je bil nevozen, kupljen z okvaro!
Sam je (po njegovih besedah) že kar dosti vložil v motor (popravil je prve vilce, zamenjal verigo in verižnike, preoblekel sedež, kupil rabljene plastike in prebarval tank) vozil se pa ni skoraj nič. Kmalu se mu je oglasil ležaj. Ker se je lotil zidave mu je vlaganje v motor bilo neracionalno, pa ga prodaja.
Cena je bila več kot ugodna (dobrih 0,5K€ seveda z dokumenti) Pa sem kupil…………….
Ker sem se zavedal, da bo potrebno odpreti motor, sem na Ebay-u našel set tesnil.
Sem imel idejo, da se sam oz. še enim izkušenim motoristom lotim odpiranja motorja in popravila. Najprej sem po internetu poiskal navodila za uporabo in vzdrževanje. Že tu sem naletel na težavo, kajti RSE so bile izvedbe motorja, ki so jih delali samo dve sezoni. Namreč na RS so dodali električni štarter. Tako sem kombiniral več navodil in na motorju preverjal katero poglavje je pravo. Na Yuetube sem našel celo celoten postopek razdiranja motorja in montaže nazaj, sploh ni zgledalo komplicirano. Pa je k sreči prevladala pamet izkušenega motorista in sem snel motor z okvirja in vse skupaj odpeljal do Marinca.
Razstavil motor na prafaktorje…
…in……..sledile so slabe novice. Razletel se je ležaj motorne gredi, notri je bil masaker.
- menjalnik ….bogi,
- risi po batu in cilindru,
- ležišče odmične gredi v glavi obrabljeno (nima veze z defektom ležaja),
- odmična gred obrabljena (nima veze z defektom ležaja),
- ležaja motorne gredi za zamenjat.
Skratka, velika žalost. Kaj narediti……………… Prvo sem prespal in malo razmislil. Ena od rešitev je nov agregat. Ideja se mi je zdela izvedljiva in sem se spravil iskati nadomestni agregat. Tu pa se je pokazalo, da je ideja eno, realnost trga pa drugo. Kljub zelo popularnem motorju samih agregatov ni bilo na netu. Novi originalni deli pa so »svinsko« dragi. In po nekaj tedenskem iskanju sem v Angliji našel enak agregat naprodaj. Baje ostal v prestavi.
Kaj hitro sem se odločil in v tednu dni je bil že v delavnici pri Roku. Ampak podobna žalost, le po besedah Roka, iz teh dveh bi se dalo narediti enega. Seveda, z novimi ležaji in generalno. Tako sem naročil iz Japonske še bat za prvo brušenje, ojnico, kompletne puše in oljno črpalko. Rok pa je dal navariti ležišče odmične gredi, obnoviti odmično gred in dal pobrusiti cilinder.
Po pol leta je agregat bil sestavljen in pripravljen za montažo na okvir. V tem času sem kupil nov akumulator, prebarval izpuhe in rezervoar, uredil delovanje električnih porabnikov. Dodal sem novo hupo, prešprical konektorje, zamenjal varovalke, žarnice…..
Motor sem sestavil nazaj in testno zagnal. Res božanski občutek, ko zaslišiš brezhibno delovanje po pol leta šraufanja. Za udobnejše vožnje sem naročil še mali top-case za zadaj. Prav paše na motor. Tako ni problem pospraviti prvo pomoč in rezervna oblačila.
Testni krog in čaka me priprava motor za registracijo.
Kmalu ugotovim, da ne dela števec. Preverim polž v pestu kolesa in res, čisto požrt. Naročim nov plastični zobnik (Kitajc na pol zastonj) in ga zamenjam. Pri testni vožnji je števec ponorel in potem spet nehal delati.
Kljub vsemu se odpravim na tehnični pregled. Fantje mi potrdijo tehnično ustreznost, le nekaj ni štimalo; motor je črn, v specifikaciji piše, da je lila. Fa…..Sploh nisem pomislil na to, da bo potrebno delati še spremembo barve. Prejšnji lastnik se je odločil za spremembo barve, plačati bom pa moral jaz.
In to se mi zgodi popoldan, ko homologacijski oddelek ne dela več. Nimam kaj drugega narediti kot pustiti motor tam, da mi izdelajo homologacijski kartonček in popravijo barvo na črno. Naslednje jutro sem tam, da oddam vlogo za izdelavo homologacijskega kartončka. Postopek traja nekaj dni. Fa…. Tako motor odpeljem nazaj v garažo in čakam….
Dobim klic čez nekaj dni, da je kartonček gotov. Z motorjem se moram znova zapeljati spet na progo in to samo zaradi slike. Jo pač niso mogli narediti nekaj dni prej.
Ko dobiš prometno v roke, pozabiš na vse tegobe in poti.
Nekaj previdnih krogov in doma me čaka vabilo na operacijo kolena. Tako je motoristične sezone konec, saj za tem sledi ponovno epidemija in zaprtje v občine……… Ker ima motor samo bočno tačko se odločim za univerzalno centralno stojalo. Ker pa sem motor znižal, najdeno stojalo je enostavno previsoko. Potrebno modifikacijo (beri znižanje) opravim po šlosersko kar sam. Vmes mi pa motor pade s stojala in fa… odlomim ogledalo in ročico sklopke. K sreči ima Kitajc vse na pol zastonj. Spet čakam na dobavo in tako zamenjam obe ročki in oba ogledala. No, pa saj ne sme u nulo pasati; malo predelave je vedno potrebno, sledi še, prilagoditev in na koncu improvizacija.
Sem pa se lotil reševanja nedelovanja števca. Čez zimo je dosti časa. Najprej ugotovim, da žica v bowdnu občasno zablokira. To je bil tudi vzrok, da mi je požrlo polžji zobnik. Spet kitajc faše naročilo….
Snamem armaturo in jo razstavim. Pridem do števca in kmalu ugotovim vzrok blokade vrtenja žice. Po preizkušanju in pregledu ugotovim lom nosilne puše števca. Torej rešitev je samo nov števec; oz. Ebay. Najdem enako celo armaturo (rabljeno) ampak hoče švabo za rabljeno 150€. Malo še iščem (vtipkaš znamko, tip in izvedbo motorja) kaj vse se da dobiti za motor. Pa najdem rabljeno tačko menjalnika (stara je močno zdelana, zvita iz zavarjena) in crash-pad okvir motorja Hepco-Becker. Pade odločitev, analogni števec pr Kitajcu za 10 €, pa raje tačka menjalnika in okvir za 180 €.
Pa grejo spet € od hiše.
Nekaj mesecev mine, še kar čakam na števec iz drugega konca sveta. Vmes dobim idejo, da imamo v Sloveniji odpad motorjev, mimo katerega se peljem vsak mesec. Hitro telefoniram in res imajo še en števec iz starejšega DR-a. Mojster mi pošlje sliko; po sliki sodeč armatura je drugačna, sam števec verjetno enak. V vrečko pospravim moje dele in na Ptuj. Tam sem moral počakati, da je snel armaturo s števcem iz motorja. Že takoj sem opazil, da je kazalček snet. Pa je bila armatura s spodnjega dela števca polomljena. Fasal jih je tudi števec. Torej nič, pač nimam sreče.
Čez nekaj dni me poštar razveseli z paketkom iz PRC. Res je bil že čas. Takoj se lotim ugotavljanja skladnosti. Probam navoj in kompatibilnost trna na bowdnu. Vse paše, kot da je original. Iz ohišja vzamem števec le malo je manjši od originala. Celo luknjici za pritrditev števca v ohišje armature pašeta. Končno imam enkrat srečo, da imajo na daljnem vzhodu enake standarde.
Števec tako vgradim v armaturo in celo predelam kolešček za prevrtavanje malega števca na nulo. Sledi montaža na motor in sestava vseh plastik nazaj v upanju, da remonti se končajo.
Vreme je postajalo pomladansko in končno lahko Rižkota peljem en krog. Ker paše na makadam je prva popoldanska izbira za Savo. Kar lepo se je peljati in malo kopati po makadamu. Malo čudno se je obnašal zadnji del. Preverim pred garažo, res je mehak zadnji blažilec, Fa… samo vzmet dela.
Spet na stojalo in podret pol zadnjega dela motorja ……….
K sreči mi je demontaža zadnjega blažilnik uspela, in sicer po nekajkratni preverbi v navodilih. Seveda, to kar ja opisano z eno slikico (odvij vijake ohišja zračnega filtra in ga premakni) pomeni dve uri šraufanja. Kajti, da odviješ zgornji vijak blažilnika, moraš filter umakniti, prej pa sneti nosilec akumulatorja. To je pa poseg!
Ko sem vlekel ven blažilnik, mi pa še pade motor in polomim »vetrobransko« stekelce.
Samo popravilo sem prepustil AMORTIZER servisu. Žal je moral narediti nov amortizer in to je trajalo. K sreči sem vmes moral v karanteno, tako čakanje ni bilo prehudo. Časovno se je ravno izšlo. Vmes sem še naročil zadnje čeljusti zavore, so bile bolj slabe gor.
Vetrobransko steklo sem zlepil nazaj in ga dal izdelati iz pleksi stekla.
Sama montaža mi je vzela dva popoldneva in motor je pripravljen za vožnjo. Upam, da ni orodje nekaj časa ne bo več potrebno. Mi počasi zmanjkuje idej, kaj bi še šlo lahko narobe.
Skupaj sem do sedaj vložil v Rižkota cca 2k€ brez dodatne opreme.
Povzetek do sedaj, če se nakup takega motorja splača;
DA, če vzameš to kot izziv in sam narediš čim več. Po svoje je to kar zabava, saj vsak poseg v motor te nekaj nauči in prisili k razmišljanju in iskanju rešitev. Pa tudi adrenalin ob vožnji je zagotovljen, kajti nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi.
NE, če nimaš prostora, časa in znanja se ukvarjati s popravili. Pa tudi, če si neučakane sorte, potem te taka stvar hitro spravi v slabo voljo.
Finančno gledano; če je to hobi, potem se na denar ne ozirat, saj vsak hobi je čista izguba iz finančnega vidika. Prednost pa je, da žena ne ve, koliko me je to stalo. Še vedno misli, da je bil zelo poceni.
