V kolikor niste zadovoljni z obnašanjem motocikla med vožnjo, se lahko sami lotite osnovnih nastavitev. S pomočjo Čarman motosporta vam bomo v treh delih pokazali, kako se lotite nastavitev po korakih, s katerim bo vaša vožnja varnejša, večji pa bodo tudi užitki.
Nastavitev osnovne prednapetosti prednjih in zadnjih vzmeti
Lotili se bomo:
1. Nastavitev osnovne prednapetosti prednjih in zadnjih vzmeti (današnja tema)
2. Uravnoteženje delovanje prednjega in zadnjega vzmetenja
3. Posamezne nastavitve prednjega in zadnjega vzmetenjaNastavitev osnovne prednapetosti prednjih in zadnjih vzmeti Za začetek bomo preverili nič drugega kot nastavitev trdote (prednapetosti) vzmeti glede na težo voznika ali voznika in sopotnika. Pravilna nastavitev trdote prednjih in zadnjih vzmeti (prednapetosti vzmeti) je osnova, na kateri boste v drugi fazi optimizirali vzmetenje na podlagi kompresije blaženja (compression-druckstufe) in nastavitve povratka (rebound-zugstufe). V kolikor je nastavljena trdota vzmeti prevelika, potem bo motocikel po grbinah in neravninah poskakoval, vožnja bo neudobna, v kolikor je premajhna, potem bo ob večjih obremenitvah amortizer(ja) zabilo do konca, kar pomeni izguba osnovne funkcije in hudo nevarnost za voznika, saj se vse sile prenašajo tako neposredno na pnevmatiko. Kar v skrajnem primeru lahko privede tudi do padca.
1. korak
Najprej moramo izmeriti razdaljo popolnoma neobremenjenih prednjih in zadnjih vzmeti, v stanju, ko na njega ne deluje ne teža motocikla ne dodatna teža voznika ali celo sopotnika. To najlažje preverimo tako, da motocikel dvignemo na centralno stojalo. V kolikor motocikel nima stojala, izmerite razdaljo s pomočjo naslonitve na stransko tačko (za kar potrebujete pomoč prijatelja).
a) Pri vilicah izmerite razdaljo, kjer se prednji amortizer poseda (slika 1) ali razdaljo med vrhom križa in prednjo osjo.
b) na zadnjem delu izmerite razdaljo med neko fiksno točko na zadnjem delu motocikla (npr. vaša oznaka z lepilnim trakom na stranskih plastikah) in osjo zadnjega kolesa (slika
2). Naklon metra naj bo približno 15 stopinj.
To naj bo vaša razdalja A1 za prednje amortizerje in A2 za zadnji amortizer.
2. korak.
Sedaj izmerite, koliko se motocikel posede spredaj in zadaj, če ga postavimo v pokončen položaj in na njega deluje samo lastna teža. Izmerjeno razdaljo odštejete od razdalje A1 in A2. To je posedanje motocikla v obliki razdalje B1 za prednje vzmetenje in B2 za zadnje vzmetenje.
3. korak
Izmerite še posedanje, ko sedite na motociklu. Ali skupaj s sopotnico, če želite opraviti osnovno nastavitev za skupinske vožnje. Izmerjeno razdaljo odštejete od razdalje A1 in A2. To je vaše posedanje motocikla z voznikom v obliki razdalje C1 za prednje kolo (slika 3)
in C2 za zadnje kolo (slika 4).
Rezultate vpišite v spodnjo tabelo.
4. korak
Sedaj preverite, kakšne so vaše izmere v primerjavi s priporočenimi v tabeli. BMW-jevo telelever vzmetenje je izjema in ne sodi v spodnji referenčni okvir:
Priporočene vrednosti so okvirni parametri za športno turistične motocikle, ki imajo v povprečju 120 milimetrski hod prednjega in zadnjega vzmetenja. V primeru daljših hodov (npr. potovalni enduro) ali v primeru krajših, pa se držite pravila, da naj posedanje motocikla in voznika (C1 in C2) znaša 1/3 posedanja celotnega hoda amortizerja. Kar pomeni, da bo moral npr. Jože F. pri svoji Hondi Transalp s 177 milimetrov prednjega hoda in 173 milimetri zadnjega hoda, izmeriti malo manj kot 60 milimetrov posedanja – spredaj in zadaj, ko sedi na motociklu, v kolikor želi optimalno nastaviti prednapetost vzmeti za solo vožnje.
5. korak
Če ste srečnež, vam 5. koraka ne bo potrebno opraviti, saj so vaše nastavitve v okviru priporočenih, kar pomeni, da imate dobro osnovo za nadaljevalno nastavljanje kompresije in dušenja povratka prednjih in zadnjih amortizerjev, ki jih bomo obravnavali v eni izmed naslednjih izdaj motosvetovih novic. Večina pa bo pri svojem motociklu odkrila odstopanja, ki jih bo z nastavitvami lahko odpravila, še posebno verjetno tisti, ki so se na lovljenje pravilne nastavitve podali s sopotnico.
a) Tršanje (mehčanje) prednjega vzmetenja s prednapetostjo vzmeti, ki nam bo zmanjšala posedanje, se lotimo s zategovanjem vijaka na vrhu vilic v smeri urinega kazalca (v nasprotni smeri) – slika 5. Uporabite ustrezno orodje.
b) Mehčanje (tršanje) prednapetosti zadnje vzmeti se lotimo s posebnim ključem, ki ga dobimo v okviru serijskega orodja motocikla pod sedežem (slika 6).
Čarman priporoča, da pred nastavljanjem vzmetenja s posebnim ključem, namažete navoje amortizerja z WD40 ali podobnim sprejem, saj bo opravilo tako mnogo lažje. Nastavljanje prednapetosti vzmeti je pri nekaterih modelih amortizerjev poenostavljeno, saj omogoča ročno nastavitev s pomočjo hidravljike, kar je uporabno posebno v primerih, ko pogosto menjavamo stil vožnje: samostojno in s sopotnico. Wilbersova prednapetostna nastavitev se pri nakupu amortizerja pri Čarman motosport dobi za 199 evrov doplačila k osnovni ceni amortizerja (slika 7).
V kolikor do želenih posedanj motocikla kljub temu ne pridete, imate sedaj pri Čarman motosportu možnost montaže trših ali mehkejših vzmeti, tako prednjih kot zadnjih (Wilbers, Ohlins, Eibach, Promotor). Predelavo serijskega zadnjega amortizerja za Hondo VTR 1000 s tršo Ohlinsovo vzmetjo prikazuje slika 8.
Tršo vzmet bodo uporabili tisti, ki se veliko vozijo v dvoje, amortizer pa jim še zgledno deluje, le poseda se preveč.
Ne zategujte preveč, raje menjajte
Nastavljanje prednapetosti vzmeti ima tudi svoje meje. Včasih se vsega ne da rešiti samo z drugačno, tršo nastavitvijo vzmeti. Zakaj? Čim bolj je zadnja vzmet zategnjena, v vedno bolj neudobnem (neobčutljivem) področju delovanja amortizer deluje. To bodo izkusili npr. vozniki na Grobniku, ko na koncu ciljne ravnine pri 250 km/h močno zavirajo, zadnji konec motocikla pa jim veselo poskakuje. Zadnja vzmet je pretrdo nastavljena, zato ne zmore pobirati neravnin, saj deluje na neustreznem področju delovanja.
Za poznavalce
V kolikor želijo vozniki vrhunsko izkušnjo cestnega ali dirkaškega križarjenja, pa bodo posegli po artiklih specialistov za amortizacijo, kot sta npr. Wilbers, ki je usmerjen na dostopno, a še vedno izredno zmogljivo cesto uporabo, ali pa tekmovalni Ohlins, alfa in omega dirkaških poznavalcev. Zmogljivost agregatov motociklov z leti praktično ne omaga, zmogljivost amortizacije pa kar drastično. Prav neverjetno je, kako specialisti po testih skoraj v vseh pogledih presegajo serijske proizvode amortizerjev, večkrat tudi po nižji ceni (od serijskih). Sicer pa, čez test ga ni, vsaj tako pravijo tisti, ki so razliko že izkusili.
Vsi deli:
, kako ustrezno nastaviti vzmetenje vašega motocikla.){kind=link}