En najzahtevnejših, verjetno tudi najzanimivejših izzivov pri nastavitvah vzmetenja, predstavljajo posamezne nastavitve prednjega in zadnjega vzmetenja. Predvsem zato, ker se optimalne nastavitve največkrat najdejo šele po poizkusnih vožnjah. V nadaljevanju lahko s pomočjo Čarman motosporta spoznate nekaj koristnih napotkov pri procesu nastavljanja.
Preden se lotite posameznih nastavitev, ste (upamo) opravili prvi korak – to je nastavitev prednapetosti prednjih in zadnjih vzmeti (Motosvetove novice – Sam svoj mojster za vzmetenje (1). Tudi drugi korak, to je preizkus sinhronega delovanja prednjega in zadnjega vzmetenja (Motosvetove novice – Sam svoj mojster za vzmetenje (2).
1. Osnovne nastavitve prednjega vzmetenja
Osnovni preizkus in zapis standardne nastavitve
Preden pričnete s finimi nastavitvami blaženje povratka in kompresijskega blaženja prednjih amortizerjev, si najprej izpišite obstoječe (verjetno še vedno serijske) nastavitve. To izvedete tako, da vijak zategujete v smeri urinega kazalca: vijak za kompresijsko dušenje na dnu vilic kakor tudi vijak za blaženje povratka na vrhu vilic. S tem ugotovite, koliko stopenj – klikov ali celo vrtljajev je potrebno do popolnoma zaprtih (najtrših) nastavitev. Nato vrnite obe nastavitvi na poprejšnje-standardne vrednosti. Ni potrebno poudarjati, naj bodo nastavitev na levi in desni strani vilic-enake.
Drug zanimiv test delovanja je preizkus posedanja in vračanja prednjih amortizerjev v najtrši (popolnoma zaprto) in najmehkejši nastavitvi (popolnoma odpro blaženje in dušenje). Občutili boste razliko.
Pri nastavitvah vedno spreminjajte samo en način delovanja, nikoli dveh hkrati, da ne izgubite nadzora nad posameznim dejavnikom.
Nastavitev blaženje povratka vilic za običajno vožnjo
Naredite osnovni preizkus: s silo pritisnite na krmilo, da se prednji amortizerji posedejo in nato vrnejo v osnovno lego. Pri vračanju v osnovo lego naj bi se amortizer najprej vrnil za nekaj milimetrov nad osnovno pozicijo, šele nato pa naj bi v začetni poziciji tudi obmiroval. V kolikor se pri vračanju prednji del večkrat zaziba, je potrebno povratek blaženja utrditi v smeri urinega kazalca. Takšna nastavitev bo omogočala udobno in odzivno vzmetenje pri običajni cestni vožnji.
Nastavitev blaženja povratka za športno vožnjo
Pri nastavitvi za športno vožnjo najprej nastavite blaženje povratka, kot je opisano zgoraj. Nato nadaljujte s zategovanjem vijaka v smeri urinega kazalca do stopnje, ko se bodo prednja vilice že pri prvem vračanju vrnile v začetno pozicijo, brez vmesenega, enkratnega zanihanja nad osnovno statično točko.
Nastavitev kompresijskega blaženja vilic
Ko smo pravilno nastavili vračanje prednjih amortizerjev v prvotno lego, je smiselno nastaviti še posedanje (kompresijsko blaženje). Pravilno nastavitev je zelo težko določiti brez poizkusne vožnje. Zato si pomagamo s vezico, ki jo pritrdimo na gibljivi del prednjih vilic.
Po testni vožnji, kjer npr. s zaviranjem močno obremenimo prednje amortizerje, lahko ugotovimo, do kakšne stopnje se prednji del poseda. V primeru popolnega posedanja prednjih vilic (vezica na vrhu pri običajnih, na dnu pri up-side down vilicah), je smiselno utrditi prednji del z vijačenjem v smeri urinega kazalca. V primeru neizkoriščenega hoda prednjega amortizerja tudi pri najhujših obremenitvah (npr. več kot 5 mm neuporabljenega hoda), pa lahko prednji del zmehčamo s postopnimi nastavitvami v drugi smeri. Pri končnih nastavitvah se moramo vedno držati načela, da podvozje v najrazličnejših situacijah dobro sledi cestnim neravninam in ne poskakuje.
Pojdite še enkrat na testno vožnjo in poizkušajte ugotoviti vpliv posameznih sprememb. Se pelje boljše, se pelje slabše? Če ne občutite razlik, potem nastavitev vrnite na začetno-standardno pozicijo.
2. Osnovne nastavitev zadnjega vzmetenja
Nastavitev blaženja povratka
Osnova za podrobne nastavitev je pravilna nastavitev prednapetosti zadnje vzmeti (Motosvetove novice – Sam svoj mojster za vzmetenje (1)). Kot pri prednjih amortizerjih, si tudi pri zadnjem zapišite vse obstoječe nastavitve kompresijskega blaženja in blaženja povratka.
Postavite se za motocikel, ga poravnajte in pritisnite s silo na zadnji del sedeža ali nosilca prtljage (slika 3). Motocikel se mora vrnit v prvotno pozicijo v manj kot eni sekundi. Nasvet: začnite s izgovarjavo besede »enaindvajset« v trenutku, ko spustite motocikel iz najnižje točke. Motocikel se mora vrniti postopno v prvotno pozicijo v času izgovarjave besede enaindvajset.
Če se motocikel odbije oziroma nekontrolirano vrne v začetno stanje,moramo vijak za blaženje povratka zategniti (na dnu amortizerja). Če se motocikel vrača v prvotno pozicijo dalj kot eno sekundo, je potrebno navedeni vijak odviti (proti smeri urinega kazalca).
Preveč povratnega blaženja: zadnji del se prepočasi vrača v prvotno pozicijo. Moramo se mu izogibati. Povzroča neudobno vožnjo, nestabilnost motocikla pri vožnji preko neravnin, motocikel je tog in »trmast«, pri zaporednih neravninah se lahko celo zgodi, da se zaradi prepočasnega vračanja v osnovno pozicijo motocikel na zadnjem delu popolnoma sesede, amortizer izgubi svojo funkcijo.
Premalo povratnega blaženja: zadnji del se prehitro vrača v prvotno pozicijo. Motocikel se bo odbijal od neravnin, pojavilo se bo neželeno gibanje na krmilu, celotni motocikel bo nestabilen in sam od sebe se bo gibal v nezaželenih smereh. Kot nebrzdana kobila.
Nastavitev kompresijskega blaženja
Zelo težko ga je pravilno nastaviti, ko motocikel miruje. Le izkušen strokovnjak bo ugotovil ali je določena hitrost posedanja posledica odpora vzmeti, nastavljenih vrednosti kompresijskega blaženja ali pa je izkazana progresija posledica načina vpetja zadnjega amortizerja.
Preden se lotite nastavljanja, najprej preverite, če pravilno nastavljen negativni hod amortizerja – prednapetost vzmeti (navodila najdete v Motosvetovih novicah – Sam svoj mojster za vzmetenje (1)) Kompresijsko blaženje se zelo močno odziva na hitrost, s katero amortizer obtežimo. Če na motocikel pritisnemo na hitro in z veliko sile, potem se bo odpor proti posedanju okrepil. Če se sila postopno porazdeli na amortizer, potem bo dodatni odpor amortizerja proti posedanju zelo šibak. Zato se je včasih smiselno držati standardnih (originalnih) nastavitev kompresijskega blaženja.
Načeloma velja: več kompresijskega blaženja (bolj trdo nastavitev) potrebuje športna vožnja, vožnja v dvoje ali vožnja z veliko prtljage, oziroma vožnja z željo po neposredni odzivnosti motocikla. Manj kompresijskega blaženja bodo izbrali lažji vozniki, tisti, ki jim je pomembna udobna vožnja (npr. zaradi vožnje po slabih slovenskih cestah).
Veliko serijskih amortizerjev ima samo en vijak za nastavitev kompresijskega blaženja (na vrhu amortizerja). Nastavljanje se omogoča na področju low-speed gibanja amortizerja. To je posedanja amortizerja, merjeno na zadnji osi, do hitrosti 0,6m/sekundo,kar za običajno uporabo in ustrezne nastavitve povsem zadošča.
Športni amortizerji (standardni amortizerji novejših superšportnih motociklov in modeli specialista Wilbers 641/642/643) omogočajo ločene low-speed in hi-speed nastavitve kompresijskega blaženja (moder za low in rdeč za hi-speed nastavitve). Hi-speed je posedanja amortizerja, merjeno na zadnji osi, od hitrosti 0,6 do 1m/sekundo. Med vožnjo low-speed blaženje stalno deluje, hi-speed blaženje pa je na tekmovalni stezi aktiven samo približno 20% časa. Spodnja priporočila za nastavitev low-speed kompresijskega blaženja veljajo tako za vse standardne amortizerje z enim vijakom nastavljanja kot tudi za športne amortizerje z ločenima nastavitvami low in hi-speed blaženja.
Zvečanje (low-speed) kompresijskega blaženja – zategovanje v smeri urinega kazalca, bo imelo pozitivni učinek na stabilnost motocikla v zavoju. Še posebno pri izhodu iz zavoja, kajti motocikel se bo pri dodajanju plina manj posedal, motocikel bo bolj vodljiv in linija izhoda iz ovinka bo krajša. Voznik bo dobil jasnejša znamenja, kaj se z motociklom dogaja.
Zmanjšanje (low-speed) kompresijskega blaženja – odtegovanje proti smeri gibanja urinega kazalca: pretrde nastavitve na področju low-speed delovanja bo zmanjšalo udobje med vožnjo, prav tako lahko povzroči nestabilno vodenje, lahko povzroči celo opletanje krmila (kickback). V kolikor bo voznik nastavljal motocikel za cvetoče slovenske ceste, potem je zaradi zahteve po pobiranju neštetih neravnih smiselno zmanjšati low-speed kompresijsko blaženje, saj bomo tako veliko lepše in manj stresno doživljali lepote vožnje. Nastavitev se lotite postopoma, dokler ne pridete do ustreznega obnašanja motocikla. Šele ko ste ustrezno nastavili low-speed blaženje, se lotite popravkov hi-speed nastavitev.
Zvečanje (hi-speed) kompresijskega blaženja: na tekmovalni progi se hi-speed blaženje vključuje približno 20% časa. Zvečamo ga takrat, ko nam na primer globlje in daljše neravnine pri ustrezni nastavitvi low-speed blaženja vseeno preveč stisnejo zadnji amortizer. Ali če motocikel postane preveč spužvas. Prav tako bo zvečanje hi-speed blaženja v primerjavi z low-speed blaženjem zvečalo stabilnost motocikla v hitrih spremembah smeri (npr. šikane), saj se bo podvozje na nenadne spremembe bolj stabilno odzivalo. Zvečanje hi-speed kompresijskega blaženja pride prav tudi v primerih, ko potujete s sopotnico po slabih cestah, vožnja je neudobna, zato morate zmehčati motocikel z odpiranjem low-speed blaženje. Da pa se v globokih in daljših neravninah motocikel z dvema potnikoma le ne poseda preveč, utrdimo področje z večanjem hi-speed blaženja.
Pri tem upoštevajte, da razlika med low in hi-speed nastavitvijo ne dosega več kot 5 stopenj.
Na koncu lahko še enkrat preizkusite ali se pod pritiskom prednji in zadnji del sinhrono spuščata in dvigujeta. O tem smo pisali v Motosvetovih novicah – Sam svoj mojster za vzmetenje (2).
Vsi deli:
