BiH

Malo za šalo in malo zares, ampak vedno me je zanimalo, koliko je Črno morje drugačno od tega našega dobro poznanega.

Štiridnevno potovanje po Bosni, zagotovo motoristični raj.

Pot sva opravila v začetku avgusta, a s časom in voljo nikakor nisva prišla skupaj, da bi napisal še nekaj besed o poti. Na pobudo prijateljev sem se vseeno odločil, da poskusim čez zimo strniti nekaj spominov iz poti.

Rezervna destinacija je bila po zaslugi Motosveta izbrana hipoma, čeprav sem mejl o tem makedonskem motodogodku že pred časom pošiljal svojim motoprijateljem.

Naša pot je bila uradno potrjena nekega lepega sončnega dne na pikniku, kjer smo se ob pločevinki Laškega (ali treh vsi štirje člani odprave pogumno in neomajno strinjali, da jo bomo izvedli, pa naj se zgodi karkoli.

Nekje v obdobju pred počitnicami je padla ideja, da se v septembru skupaj z boljšimi polovicami odpravimo na motoristično potepanje po Bosni in Hercegovini.

Še dan pred odhodom nisem vedel, če bom sploh uspel iti na potovanje, saj je bil moj Bandit še pri mehaniku na popravilu zaganjača.

Najprej moram cenjenega bralca poučiti, da pot ni bila mišljena kot ogled znamenitosti (na pol podrtih zelo starih zidov z neverjetno zgodbo), ampak je moški del ekipe iskal ostanke nekdanje skupne Jugoslavije, ženski pa je šel preverjat mite o Bosni.

Že zjutraj čepim v garaži, skušam pripeti torbice z dežnimi kombinezoni na bočne zaščite motorja, pa nikakor nič ne paše skupaj. Po kakšni uri z mislijo, »bom pa zbasal v kovček ali še bolj verjetno pustil doma«...