Ko se mladi motociklist poda prvim dogodivščinam na proti se že zaveda, da je čelada najpomembnejši del zaščitne opreme – poškodbe glave, do katerih lahko v primeru nezgode pride, puščajo tragične posledice, zato brez čelade res ne gre sedati na motocikel. Kakšna je naloga posameznega dela zaščitne opreme in zakaj na motor ni modro sedati v kratkih hlačah, smo za začetnike v svetu motorizma razpredali v spodnjem članku – ker vemo, da se izkušeni motoristi tega dobro zavedajo.
V primeru prometne nezgode ne prihaja le do poškodb glave – poškodbe hrbtenice so lahko enako dramatične. Kako strašansko neprijetne so poškodbe rok in nog, ki so ene najpogostejših, če motociklist med padcem ni zaščiten s primerno opremo, pa se zavemo šele, ko se z njimi soočimo ter zaradi njih ne moremo o opravljati najpreprostejših vsakdanjih opravil.
Za motociklista ni pomembna le kvalitetna čelada, saj glava ni edini del telesa vreden zaščite.
Med motociklistično zaščitno opremo poleg čelade štejemo rokavice, škornje ali gležnjarje, ledvične pasove, ki varujejo tudi hrbtenico, “body armourje” ter oblačila z integriranimi ščitniki ramen, komolcev, ko gre za zgornje dele oblačil kot so jopiči ter bokov, kolen in golenice, ko gre za hlače.
Zakaj kompletna oprema? Ker se motoristične nezgode dogajajo vsak dan in rek, da motociklisti, ki nikoli ne padejo ne obstajajo, pač pa so le taki, ki šele bodo padli, drži. Izjeme le potrjujejo pravilo. Pa tudi zato, ker gre že pri najbolj nedolžnih padcih lahko z nekaj smole marsikaj hitro hudo narobe. Popolnoma nezaščiteni lahko resno poškodbo z nekaj smole staknete celo pri padcu na mestu. Celo tako nedolžne zadevščine, kot so žuželke, so lahko slabo zaščitenemu motoristu nevarne. Koliko koncentracije lahko namenite varni vožnji, če vam v rokavu brneči osa?
Čelada in rokavice niso dovolj?
Roke in noge ter dlani in stopala so najbolj izpostavljeni poškodbam, saj “pokasirajo” skorja polovico vseh “nefatalnih” poškodb – čeprav so posledice poškodb na teh delih telesa manj grozljive kot, ko gre za poškodbe glave in hrbtenice, pa celo mili udarci in manjše odrgnine, ki jih lahko staknemo od sila nedolžnih padcih, niso prijetna zadevščina in – razen, če gojite kult brazgotinjenja, se jim najbrž ne želite izpostavljati, če se jim lahko izognemo z nakupom zaščitnega jopiča in hlač.
Ta dva – v primeru, da imata nameščene primerne ščitnike ramen, komolcev in podlakti ter kolen in goleni, bosta nudila tako zaščito pred odrgninami, kot pred udarci v najbolj izpostavljena mesta. Kvalitetna motoristična oblačila so praviloma mnogo bolj odporna na odrgnine kot na primer klasične kavbojke, ki zdrsa na asfaltni površini skorja zagotovo ne bodo preživele. Pa tudi vaša koža pod njimi ne.
Ker je ponudba zaščitnih oblačil na trgu v zadnjem desetletju resnično zelo pestra, se za vsakogar najde nekaj – če vam usnje ni po godu, je na voljo kordura. Če imate radi kavbojke, si omislite motoristične – takšne s kevlarsko podlogo in možnostjo namestitve ščitnikov. Tudi različnih modelov rokavic in škornjev je na voljo celo morje, zato trditev, da se v usnju in škornjih pač ne počutite dobro in je vaša oprema nepopolna le zato, ne bo pila vode.
Naloge posameznih kosov opreme in osnovne zahteve:
Rokavice
Zaščita dlani in prstov. Med padcem je najbolj izpostavljena dlan, saj se motorist med padcem najpogosteje nagonsko poizkuša ujeti. Rokavic naj ima okrepljeno dlan. Zelo dobrodošli so tudi ščitniki členkov med dlanjo in prsti. Poletne rokavice so pogosto kratke in segajo le do zapestja. Izberite raje takšne, ki so daljše in pokrijejo začetek rokava – pikajoče žuželke ne bodo imele vstopa v rokave.
Škornji
Ščitijo spodnji del goleni, gleženj, stopalo in prste, zato morajo biti na teh predelih okrepljeni. Bolj tog škorenj in škorenj ki se tesneje oprime noge nudita več zaščite. A sta tudi manj udobna za hojo. Izbira na trgu je velika, odločitev pa na strani posameznika. Kvaliteten nedrseč podplat utegne priti še kako prav, da vam na spolzkem asfaltu ali oljnem madežu ne spodrsne.
Jakna
Lahko je usnjena ali tekstilna, vsekakor pa sešita iz materiala ki je odporne na praske. Zaščititi mora ramena, komolce in podlaket. Na teh mestih ima lahko trde ali gelaste ščitnike. Ovratnik se mora prilegati vratu in ne sme štrleti sicer bo za vrat pihalo, pod jopič pa lahko zaide tudi kak pikajoč projektil. Jopiči majo praviloma všit žep za namestitev trde zaščite hrbtenice, a je to skorja vedno potrebno dokupiti. Namesto nje si lahko omislite “želvo”.
Hlače
Tudi te, tako kot jopič, so lahko tekstilni (kordura ali podoben na odrgnine odporen tekstil) ter imajo všite trde ali gelaste ščitnike, ki skrbijo za zaščito kolen in goleni. Dobordošla je tudi zaščita v predelu bokov, saj so tudi ti med padcem zelo izpostavljeni. Hlače in jopič, ki se lahko spnejo, nudijo boljšo zaščito kot tisti, ki se ne – ledvedni del je bolje varovan pred odrgninami pa tudi hrbteničnik med padcem ostane na mestu.
