V Valencijo sem prispel pozno – ob 3h zjutraj, in pred testom sem bil deležen le nekaj ur spanja. V boksih dirkališča Ricardo Tormo me je čakal Tuono V4R.

Osnovan je na RSV4 R in je v svoji osnovi tudi zares pravi slečen cestni superbike razbijač. Je brutalnež, a čeprav mi je poizkušal izpuliti roke, te temeljito “napumpal” in poskrbel za konkretno boleč krč v moji levi nogi, bom zapisal, da si brez pomisleka zasluži naziv alfa samca svojega razreda.

Noro zmogljiv Aprilia Tuono V4R vleče in vleče – novi Tuono V4R ni za nežne duše, a s polnim paketom opreme APRC ga je mogoče ukrotiti. Pa ga nisem hotel, saj sem se na divjem žrebcu mnogo preveč zabaval.

Še isti dan sem imel priložnost preizkusiti motocikel tudi na cestah, ki obkrožajo Valencijo ter ob koncu dneva prišel do zaključka, da mi je novi Tuono mnogo bolj po godu na pisti, kjer sem lahko izkoristil vso njegovo moč. V4R se raje vrti kot V60, ki je poganjal predhodni model, a ko moč pride na plan, se to zgodi kot bi izbruhnil vulkan. Na cesti sem se pridno posluževal sistema nadzora pogonskega kolesa. Sedež je kompakten in po nekaj deset kilometrih lahko hitro postane tudi rahlo neudoben. Novo Tuono je “hardcore”.

17 COMMENTS

  1. Magnesium Rotax V60. Zelo zanimivo je brati članke, v katerih je pomembno kdaj si prišel na XXX lokacijo in da si se vozil z avijonom, jupi…. Tudi novi V4 je Rotaxov izdelek, samo za info…

  2. Piaggo je lastnik Aprilie. Rotaxove mašine so delali v tovarni v italiji pod budnim očesom aprilie. Ko je prevzel Piggio Aprilio je vzporedno Rotax odrinil na stran ter kao začel razvoj svojih hišnih izdelkov (jaz verjamem da je znanje še vedno od rotaxa). Določene hišne modele so opremili z Yamahino mašino itd…

  3. Mašino za tale motor je skonstruiral po naročilu Aprilie inženir Claudio Lombardi, ki je nekoč davno skonstruiral motor za raly avtomobil Lancio Delta HF Integrale. Sedaj je v služni pri Aprilii, ker je odšel iz Ferrarija in nima nobene zveze z Rotaxom ali Piaggiom. Je pa res da je naredil odličen izdelek.