Zjutraj z Ano vstaneva in po hitrem zajtrku že zajahava motor. Kljub skoraj zimskim temperaturam Helga vžge brez čoka, saj verjetno sluti, da jo bo pot vodila v tople kraje.

Ustavimo se na bližnjici, ki pred Touzerjem vodi na cesto čez Chott El Jerid proti Douzu. Za nami je dolgočasno cijazenje po italijanskih cestah, spanje in poležavanje na zibajoči ladji in kakih 400 km nočnih cest Tunizije.

Po skoraj enoletnih pripravah in zbiranju informacij smo Edo in jaz, člana MC Freising Riders in moja žena Slavi zajahali motorje in se odpeljali proti severu.

Četrtek pred zadnjim vikendom v letošnjem januarju. Hladno zimsko jutro. Čas za odhod na zimsko srečanje motoristov v Nemčijo – na 49. Elefantentreffen.

Še zadnje stvari smo natlačili v kovčke in… in… dopust se je začel! V petek, 1.10.2004, smo torej odrinili na pot proti Sardiniji trije popotniki.

Najina načrtovana pot v Dolomite se je pričela čisto drugače kot sva načrtovala. Zmenila sva se, da predčasno zaključiva službo in okoli 13 ure...

Pravzaprav ne vem, kje bi začel. Niti še en teden ni minil, odkar sva se vrnila, vtisov pa je toliko, da se nikakor se ne morem odločiti, kje in kaj je bilo najlepše. Morda je bila to prelepa pokrajina povsod po Franciji, ki ni lepa samo kot narava, ampak je kot taka tudi lepo urejena in vzdrževana.

Temu potopisu bi lahko dal naslov tudi "ne-enotedenska ne-Sardinija". Prvotni plan, ki mi je okrog dveh zjutraj v noči iz nedelje na ponedeljek šinil v glavo, ko sem prebiral forumsko kategorijo o potovanjih, je bil namreč obisk Sardinije.

Že nekaj časa ležim v postelji in zrem v temo kabine. Iz hodnika prihaja medli zvok hreščečega zvočnika, ki verjetno obvešča, da so začeli streči zajtrk ali morda pa so z zajtrkom tudi že končali, ne vem, čas že počasi izgublja svojo utripajočo dimenzijo in zadnji mesec pred odhodom, ki je bil seciran na minutke, tone v pozabo...

Zadnji vikend v januarju sem se že šestič odpravil z motorjem na tradicionalno zimsko srečanje motoristov, imenovano Elefantentreffen, v Bavarski gozd v Nemčijo.

Noč je s curki dežja prala silno osamljeno cesto med Osijekom in Vukovarjem. Saturnusova brljivka na Tomosovi »štirki« je poizkušala razbiti dežne kaplje in razcepiti temo.

Minulo poletje je bila prava umetnost sesti na motor v deževnem jutru. Sicer pa, če si namenjen na dirko za svetovno prvenstvo v motociklizmu z VIP kartami v žepu...