Opomba avtorja – za eno slovenskih motorističnih revij sem lani začel pisati teste opreme, ki so bolj dolgoročni, kot je to običajno. Z njimi bom nadaljeval tu. Vsi vemo kako ponavadi taki testi izgledajo v revijah – avtor testa dobi opremo za kak teden, z njo se malo vozi, potem pa jo vrne prodajalcu, ki jo da v kemično čistilnico in potem znižano proda. Avtor o kosu opreme napiše svoje vtise, ki jih je dobil v tem kratkem času, kar pomeni, da članek ponavadi ne odgovori na celo vrsto vprašanj, ki se postavljajo človeku, ki bo moral s to opremo nekaj časa živeti. Škornji ne začnejo škripati v enem tednu, tesnilo na čeladi ne preperi tako hitro in tudi šivi na rokavicah zdržijo dalj. Kaj se zgodi, ko imaš svoj enodelni usnjen kombinezon deset dni neprestano na sebi, medtem ko potujes po Evropi? Kaj se zgodi z rokavicami potem, ko se pol leta potiš vanje? Na tovrstna vprašanja bi rad odgovoril s svojimi testi. Odločil sem se, da si bom postavil časovne okvirje – vsak kos opreme o katerem bom pisal, bom aktivno uporabljal vsaj eno leto in se po tem obdobju odločil ali je kvaliteten ali ne. Če bo kvaliteten, mu bom dodelil “Dave Preizkušeno” logotip, ki ga vidite na tej strani. Seveda ne gre za neko dokončno sodbo o izdelku, marsikomu bo verjetno služil tudi kak kos opreme, ki se bo meni zdel slab, ali pa se bo kdo odločil, da mu je npr. cena bolj pomembna kot neka ultimativna kvaliteta. Če bom pri uporabi našel kako napako, se bom o njej posvetoval s proizvajalcem in tudi postopkih reševanja poročal tukaj.
Pred nakupom Araike sem slišal veliko zgodb o tem kako so to najboljše čelade, kako varne in kvalitetne so. Do takih hvalnic človek hitro postane skeptičen. Mislil sem si, da vsak svojo malho hvali, še sploh, če ta malha ni ravno poceni. Tudi najcenejša Araika stane toliko kot čelada zgornjega razreda ostalih proizvajalcev. V ceno je uračunana ročna izdelava in skoraj fanatična pozornost malenkostim.
Skeptični bralec si bo rekel, da je čelada pač čelada, zunaj školjka iz kompozitnih vlaken, notri podloga in vmes stiropor. Tu ni velike znanosti. Vendar Arai ponuja veliko več kot to. V svetu, kjer je pripadnost znamki alfa in omega, morajo proizvajalci poskrbeti za naše zadovoljstvo in tisto kar je ljudem všeč, je storitev po meri. Ko kupujete Araiko od pooblaščenega prodajalca, vam tovarna zraven proda še odnos. Gospod Pintar (www.racing-service.net), ki mi je prodal mojo čelado, je odklenil trgovino samo zame in mi v dobri uri in pol razložil zakaj sem se odločil za dober nakup. Skozi vrata sem odšel navdušen – prej sem slišal zgodbe, potem sem vedel dejstva – kupil sem si umetniško delo.
Araiko vozim tretjo sezono. Čelada je na moji glavi preživela dobrih 40.000 kilometrov. Z mano je preživela večurne nalive in velike temperaturne spremembe. Tiho je pivnala moj pot in morsko vodo z mojih las. Neopazno je ždela na meni na različnih motorjih (od Firebladea do Harley Davidsona) in v različnih situacijah (od mestne vožnje do piste).
Mogoče največji kompliment, ki ji ga lahko podam je, da je vedno opravljala svojo nalogo brez kakih posebnih dram in da noben njen del ni uničen ali izrabljen.
Školjka: Večina proizvajalcev izdeluje školjke v dveh velikostih (L in S). Vsi ki imamo srednje veliko glavo, smo pač deležni več stiroporja v notranjosti, kar spremeni težo in aerodinamiko čelade. Školjka Arai Astro je izdelana v petih različnih velikostih, zato, da se bolje prileže glavi. Izdelana je iz kompozitnih vlaken in vsi cestni modeli so narejeni iz istih materialov. Razlika je v zračenju in strukturi školjke.
Podloga: Arai Astro ima zamenljive ličnice, tako, da lahko notranjost prilagodite svojemu obrazu. Oblika notranjosti je odvisna od države v kateri se prodaja. Ker imamo Evropejci, Američani in Japonci različno oblikovano glavo, je tudi oblika notranjosti drugačna. Poleg tega imajo američani drugačno zahteve za homologacijo čelad. V lanskem junijskem Motorcyclistu ste lahko prebrali zakaj so njihovi varnostni standardi dandanes povsem neustrezni. Ker se homologirane čelade bolje prodajajo, so Araike narejene za Ameriško tržišče dejansko manj varne, kot tiste narejene za Evropsko. Nakup čelade npr. v Ameriki zato ni najboljša ideja, čeprav so tisti primerki običajno cenejši. Podlogo lahko operete, kot se tudi spodobi za čelado tega razreda. Na moji Araiki se pena še vedno ni posedla, po skoraj štirih letih uporabe.
Storitev: Ko sem kupoval zatemnjen vizir, mi je slovenski zastopnik brez besed vzel čelado iz mojih rok, jo natančno pregledal, spoliral in komentiral obrabo. Ko sem se pritožil, da mi na temenu čelada ne stoji najboljše, je snel del podloge, dodal peno na pravo mesto in blago pritrdil nazaj. Cena storitve? Brezplačni redni servis, ki je vračunan v pet-letno garancijo. V tistem hipu mi je postalo jasno zakaj javnomnenjske ankete ameriške družbe JD Power kažejo, da se skoraj 90% kupcev Araik ponovno odloča za nakup iste znamke.
Za konec pa še svarilo – lani se je na trgu pojavila velika količina ponarejenih Araik, ki so skoraj identične originalu. Ponaredkom velikokrat manjka kaj od naštetega: zračniki na školjki (trgovec vam bo rekel, da jih lahko dokupite…), podbradni del, navodila, vreča za čelado, nalepke Arai, silikonsko mazilo za gumijaste dele, originalna škatla… Najbolj varno je, da čelado kupite od pooblaščenega prodajalca, ki ima na vidnem mestu izobešeno pooblastilo za prodajo čelad Arai.
Lani ste lahko pri Hein Gericke dobili čelade Arai po smešno nizkih cenah. Ker podjetje pospešeno zapira svoje poslovalnice, so se odločili, da bodo določene artikle prodali pod ceno, ter se tako znebili zaloge. Jasno je, da je taka poteza izredno ugodna za kupce, malo manj pa za samo znamko. Evropski distributer za čelade Arai je sprožil tožbo, postopek pa je v decembru (ko sem se o tem pogovarjal z zastopnikom) še tekel.