Pisala se je zima 2015/2016 in ekipi kot je bila lani na Balkanu se je pojavila nostalgija po motorističnem potovanju. Prvo vprašanje, ki mi je padlo na pamet, kaj če bi izkoristili prvomajske za en malo daljši izlet? No, ker smo izkoristili trenutek nostalgije, smo bili takoj ZA, odločili smo se, da bo tokrat Korzika, katero si že nekaj časa želimo videti, povrh vsega pa zna biti še toplo(KOPANJE?!) :). Ker sam rad veliko časa posvetim tudi pripravi plana poti,(ja, to je tisto veselje, ko bi že zdaj šel pa še kar planiraš) sem si čez zimo, v prostem času malo načrtoval poti, kje se peljati in kaj videti. Hvala Snecer-ju, da je tu dodal še par priporočil, tako je načrtovanje bilo še lažje.
Prenočišča smo rezervirali preko spleta(booking.com, airbnb.com) že kar v zimskem času, tako smo bili preskrbljeni za streho nad glavo. Čakali smo le še dan d, oziroma dan odhoda 27.4.2015. No, ker se nismo hoteli preveč vezat na točen datum trajekta, smo morali še spremljati cene, da ne skočijo v nebo. Tako smo v začetku aprila plačali še karte za trajekt(160€ – 2 osebi, 1 motor, povratna).
Od nakupa kart do potovanja se je čas ustavil. Dva dni pred odhodom, začnem preverjati okvirne temperature in vreme za pot. Ugotovim, da bo potrebna kakšna manjša sprememba, saj nisem imel želje se voziti zjutraj po dežju in pri napovedanih 0°C. Tako smo spremenili načrt in vstavili vmesno točko še v Palmanovi, do tja smo odpotovali že naslednji dan(torek 26.4) po službi(še sreča saj je 27.4 v Sloveniji padal sneg 🙂 ). Vreme do Trojan nam je služilo, za tuneli pa rahel dež. Na bencinski črpalki Ravbarkommanda pred Postojno smo se oblekli v dežne kombinezone in tam srečali še dva para z BMW-ji, ki sta se odpravljala na ogled Pise oz. Toskane. Obojni smo se spraševali kaj nam je treba tega dežja :). Po prihodu v Palmanovo, smo se raztovorili in motorje postavili na varno, pokrito, privatno parkirišče hotela Albergo Ristorante Roma.
Ker se hotel nahaja v središču Palmanove, smo si drugo jutro po zajtrku ogledali še center Palmanove, muzej na vhodnih vratih in opravili manjši shopping v outletu, ter oddrveli proti Savoni, kjer nas je čakal nočni trajekt za Korziko.
Po kratkem spancu na ladji smo se nekaj pred 6. uro zbudili in pripravili za prvi dan vožnje po Korziki. Ob 8h smo se uspešni izkrcali in v lokalni trgovini nakupili zajtrk, ki smo ga pojedli kar ob motorjih. Pot smo nadaljevali v smeri mesta Corte, kjer smo si ogledali staro mestno jedro in univerzo, ter Restonico. Zaradi dežja nismo imeli preveč volje po slikanju, zato smo se takoj odpravili naprej proti kraju Zicavo in dalje v smeri Propriana v katerega smo prispeli v suhem vremenu. Sledil je kratki sprehod skozi mesto in priprava na naslednji napovedano lepši dan.
Po prvi odlično prespani noči na Korziki, smo opravili krog po južnem predelu Korzike. Iz Propriana smo se odpravili proti Zonzi in skozi dolino Solenzare proti Porto-Vecchio. Prelaz Col de Bavella proti dolini Solenzare ponuja prekrasne razglede in tudi cesta je ves čas fantastična. Po prihodu v dolino smo si ogledali še plaže Palombaggia in pot nadaljevali v smeri Bonifacio. V mestu smo se v miru najedli v Panini fast food, kjer so normalne cene hitre prehrane in si privoščili izlet z ladjico pod samo mestno jedro, ter ogled nekaj drugih znamenitosti v okolici(cena izleta 15€/oseba). Po izletu smo prečesali mesto še peš in se počasi odpravili naprej proti izhodiščni točki(Hotel Le Claridge). Med potjo smo si pogledali še plažo Caniscione in se sprehodili do stolpa Olmeto(Tour d’Olmeto). Na poti proti Proprianu se da iz glavne ceste videti tudi kamnine oblikovane v obliki tigra(Casa di Roccapina).
Tretji dan na Korziki, oziroma skupno peti dan, smo opravili kratki premik proti glavnemu mestu Ajaccio. Pot nas je vodila po glavni cesti do mesta Petreto-Bicchisano, kjer se nahaja spomenik žrtvam letalske nesreče leta 1981, nato pa nazaj proti obali po neokrnjeni naravi Korzike skozi vasi Stiliccionu, Acqua D’Oria in nato po obalnih cestah do mesta Ajaccio. To noč smo preživeli v hotelu Ibis Budget Ajaccio. Po raztovarjanju opreme, smo se odpravili na ogled naj-vzhodnejše točke otoka Korzika in mestnega jedra, kjer se nahaja tudi Napoleonov spomenik in muzej. Ta dan nam je rahlo nagajal dež, ki je po obrokih pršil in na našo srečo konkretno zapadel šele ko smo se dokončno ustavili pred hotelom.
Šesti dan nas je pot peljala po zahodni obali iz glavnega mesta Ajaccio v Calvi. Ta dan smo si ogledali ogromno prekrasnih plaž, ki ležijo pod zahodnim hribovjem Korzike, kanjon Spelunca pri mestu Porta Oto, ter filmske kamnine Calanques, skozi katere pelje zavita ozka cesta z izjemnimi razgledi. Med skalami lahko najdete tudi skalo, ki jo je veter oblikoval v obliki srčka. Zaradi vetra, ki bi naj prinesel slabo vreme so bili ogledi plaž še zanimivejši, saj so precej visoki valovi prikazovali igro in moč narave. Pozno popoldne smo prispeli v mesto Calvi, kjer smo prespali v apartmaju Residence Thalassa. Obmorska cesta zadnjih 15 km pred Calvijem, katero je Snecer na forumu opisoval kot katastrofalno je dejansko v takšnem stanju :).
Sedmi dan smo imeli planiran krog do starega mesta Corte in nazaj čez Porta Ota v Calvi, a smo zaradi slabega vremena raje opravili krajšo vožnjo po panoramski cesti skozi vasi Olmi-Cappella, Piana, Moltifao do vasi Asco, kjer nas je pričakal precej močan naliv, zato smo opravili samo nekaj hitrih slik in odpeljali nazaj proti glavni cesti za smer Calvi. Ob cesti iz vasi Asco smo želeli pogledati Village of Turthle, a je bila ta zaprta. Glavna cesta nazaj proti Calviju je ponudila malo več ravnine, dolgih preglednih ovinkov in širine, tako smo ta odsek odpeljali precej hitreje kot nam je bilo v preteklih dneh v navadi. Po kosilu smo si vzeli čas za sprehod po mestu in nakup spominkov. Vreme se je med sprehodom po mestu že zjasnilo, zato je padla odločitev, da si gremo ogledat cerkev Norte Dame de la Sera, ki nudi izjemen pogled na Calvi, ker pa je bila že večerna ura in je sonce začelo zahajati, smo si ogledali še sončni zahod(padanje sonca v morje).
Osmi dan smo odpeljali po severni obali Korzike skozi St. Florent, do Cap Corso in po SZ strani nazaj v Bastijo, kjer smo imeli rezerviran apartma. Cesta na tem odseku je v večjem delu prenovljena in je naravnost fantastična. Na poti smo se ustavili na utrdbi v centru St. Florenta in si jo na hitro ogledali. Pot nas je vodila naprej ob obali, kjer smo si ogledovali plaže in imeli prekrasne razglede kar iz ceste. Naslednji postanek smo opravili v mestecu Nonza in si tam ogledali črno plažo, ki se prav po barvi loči od ostalih. Naslednji cilj na poti je bil Cap Corso in plaže na tem delu otoka. Iz plaž smo poslikali naj-severnejšo točko Korzike in se spočili na plaži Barcaggio. Za konec smo odpeljali iz severa po zahodni strani otoka do Bastije, kjer smo se raztovorili v krasnem apartmaju, sredi starega mestnega jedra in se odpravili raziskovat Bastijo.
Deveti dan smo imeli namen zapraviti za poležavanje na plaži, a nam je vreme, ki je bilo naravnost fantastično, spremenilo načrte. Tako smo se odpravili ponovno ogledat Asco v sončnem vremenu. Pot nas je tokrat vodila vse do vrha, kjer je tudi smučarsko središče, vmes pa odlične lokacije za poletna kopanja v reki Asco. Na vrhu smo se sprehodili in spustili nazaj proti Aleriji, kjer smo na plaži Moriani uživali sončne žarke. Izmed vseh čudnih na plaži, sem se edino jaz odločil za plavanje v prijetnem sredozemskem morju. Tako so se dnevi na Korziki bližali koncu. Zvečer smo vso opremo pospravili nazaj v kovčke, saj smo drugo jutro imeli jutranji trajekt, ki je bil na srečo le 500 m od apartmaja.
Deseti dan smo prebili večino časa na trajektu, saj je najprej bila eno urna zamuda, nato pa se je zapletlo še pri izkrcavanju. Tako smo na trda tla mesta Livorno prispeli namesto ob 13h, ob 16h. Med čakanjem na odhod iz trajekta smo se odločili, da po poti opravimo še hitro kosilo v McDonald-u in nato po hitri cesti oddrvimo proti Firencam ter nato proti Boloniji. V večernih urah smo prispeli v Bolonijo, kjer smo ugotovili, da so hotel, ki smo ga imeli rezerviranega preklicali in da v njem več ni prostih sob. Tako smo imeli ta večer še malo raziskovanj in iskanje prostih hotelov. Na koncu smo prespali v hotelu Maxim, ki je od centra Bolonije oddaljen cca. 6km.
Enajsti dan smo se odpravili na ogled tovarne Ducati. V sami tovarni predstavijo zgodovino nastanka tovarne, dele, ki jih proizvajajo in dele, ki jih kupijo, ter terminološko sestavljanje motorja od posamičnih kosov do končnega produkta. Vidite lahko tudi, kako se motorje pred oddajo testira, žal pa je v tovarni prepovedano slikanja. Po končanem ogledu(traja dobro uro) smo se odpravili v smeri Vicenze, kjer lahko Dainese privrženci ugodno kupite njihovo opremo(odvisno od sreče). Končna destinacija tega dne je bila Umag. Tako smo pot nadaljevali po avtocesti do odcepa za Duino, kjer smo si monotonost AC razbili z ogledom Portopiccolo Sistiana in nato še gradom Miramar. V apartma, v Umagu smo prispeli v večernih urah. Tu smo se za en dan odpočili in šele v nedeljo krenili proti štartni točki(Maribor). Pot je v večini potekala po AC, razen nekaj lepših odsekov stare ceste(Črni kal,Postojna-Logatec, Lukovica-Šentrupert, Celje-Slovenske Konjice).
Za nami je bilo krasnih 13 dni poti z nekaj deževja in okvirno 3300 prevoženimi kilometri. Okvirni skupni stroški za dve osebi z motorjem pri porabi slabih 6l/100km:
- Bencin → 280€
- Slovenska vinjeta → 30€
- Italjanska cestnina → 60€
- Trajekt → 200€ (Savona-Bastia(v ceni všteta soba in hrana za 25€ na ladji); Bastia-Livorno)
- Prenočišča → 440€:
- Palmanova → 50€
- Propriano → 85€
- Ajaccio → 50€
- Calvi → 75€
- Bastia → 85€
- Bolonija → 55€
- Umag → 35€
- Hrana je bila iz trgovine(kuhanje v apartmajih), sendviči in solate, ter McDonald. Porabljeno cca. 200€
- Vstopnina v Ducati tovarno → 16€
- Izlet z ladjico v Bonifacio → 30€
