Preizkusili smo: Nolan N52 Rocky 2

Kako čelado preizkusiti bolje, kot pa na enomesečnem potepanju po brezpotjih Tunizije in Libije? Čelado sem uporabljal praktično vsak dan, v vseh razmerah. Izpostavljena je bila tudi vsem ostalim popotniškim obremenitvam, kot so premetavanje med ostalo prtljago, močno sonce, peščeni viharji. Tudi nekaj padcev je občutila…

Ker moje številke ni bilo najti v Sloveniji, sem jo kupil novo le nekaj dni pred odhodom. Tako se je uležala na mojo glavo kar na prvih 500+ kilometrih od Nabeula do Libijske meje v razmerah (dež, mraz), v katerih bi si mnogo bolj želel integralno čelado z vizirjem. Vendar, ko sem z lepilnim trakom zaprl vse zračnike, je vožnja postala celo znosna. Presenečen sem bil, ker kljub dežju razen spodnjega roba nisem imel premočene cele glave! Šilt, postavljen v najnižjo pozo, ter povišan prednji nosni del iz mehke plastike, sta dokaj učinkovito odbijala kapljice dežja. Med vožnjo v dežju se je pokazala zanimiva slabost: Zaradi mokrote mi je ob vsakem pogledu nazaj veter potisnil elastični trak očal na vrat in tako snel očala. To je sicer pomankljivost traka očal, a v takih razmerah bi prav prišel patent, ki bi bolj učvrstil le-te.

Po dveh dneh povsem cestne vožnje z neprestanim truščem in šumenjem, ki ga pri odprti čeladi pač nikakor ni mogoče odpraviti, smo končno zavili s cest. Tu se vozne razmere spremenijo, moja dokaj težka Yamaha Super Tenere zahteva od mene delo, stalno gibanje, stanje na nogah in koncentracijo. Lepilni trak, s katerim sem prelepil izdatne zračnike na nosu čelade, je ob povečani potrebi po svežem zraku kaj kmalu pristal v smeteh. Od takrat naprej niti v sipinah, ko so bile hitrosti res nizke in temperature nemarno visoke, nisem imel občutka pomanjkanja zraka.

Ena od značilnosti potepanja po Libiji je bila dokaj velika neusklajenost hitrosti premikanja med motorji in spremljevalnima avtomobiloma. To prinese veliko ustavljanja in čakanja in tu sem opazil, da me čelada na glavi popolnoma nič ne moti. In naj bo to tudi moja povsem subjektivna, a zame najpomembnejša ugotovitev: Čelade enostavno nisem imel potrebe kar naprej snemati. Ni me tiščala, ni me žulil podbradni pašček in dovolj je lahka, da sem jo imel lahko na glavi po več ur. Poleg zagotavljanja varnosti je prav to tisto, kar od takšne čelade pričakujem: udobje in dobro zračnost.

Ugotovitve doma, ko sem jo razstavil in pregledal:

1. V čeladi je povsod polno peska, ki se je verjetno zarinil vanjo med večurno vožnjo v peščenem viharju, vendar sem ga brez večjih problemov izbezal in posesal ven. Nekaj ga je še vedno med stiroporjem in školjko, a s časoma bo tudi ta odletel.
2. Lak je preizkušnjo prestal zelo dobro. Ni vidnih večjih prask, največ poškodb je na stiku med premičnim šiltom in školjko, kjer se je nabral pesek in tako drgnil po laku.
3. Podloga in šilt sta preprosto snemljiva in za to opravilo ne potrebuješ nobenega orodja!

Zakaj bo šla čelada na servis:

1. Pri snemanju podloge iz čelade so z njo odpadle tudi zaščitne mrežice stranskih zračnikov.
2. Ena od stranskih ličnic se je na notranji strani malenkost strgala, verjetno pri menjavi ličnice za debelejšo tik pred odhodom.

Cena testne čelade: 42.960,00 SIT (€ 179,27)

Foto: Peter Baloh, Matevž Hribar

1 od 16