Lani maja sva si z boljšo polovico kupila skoraj identični Dainese jakni. Že ko sem jakno kupoval, sem jamral, da ji manjka perforacija. Prodajalka mi je rekla, da to sploh ni problem in da si jo lahko dam perforirati, če bom to hotel. Morda malo naivno sem ji verjel na besedo.
Po kakem mesecu je vročina postala neznosna, črno usnje pa morda ni najbolj praktično oblačilo ob takem času, razen če bi rad res na hitro shujšal. Odločil sem se, da bom jakno tudi zares perforiral, kar pa se je izkazalo za malo težjo nalogo, kot sem sprva mislil. Najprej sem spraševal motoristične kolege, kam naj se obrnem in kar naenkrat je postalo jasno, da ljudje ponavadi ne perforirajo svojih oblačil, četudi se jim morda to zdi dobra ideja. Ponavadi so mi prijatelji rekli, naj jim sporočim, ali mi je uspelo, ker so tudi oni imeli kaj usnjenega, kar bi radi perforirali.
Prva opcija je bila Inde na Vranskem. Mislil sem si, da bodo tam zagotovo lahko pomagali – na koncu koncev delajo motoristično opremo in vem, da so nekateri modeli njihovih kombinezonov perforirani. Po telefonu mi je dokaj neprijazna gospa pojasnila, da že sešitih in ukrojenih oblačil ne luknjajo, ker to preprosto ne bi šlo. Pojasnila mi je, da usnje vtaknejo pod prešo, polno majhnih šil in celoten del naluknjajo naenkrat, kar pomeni, da bi morali jakno v celoti razparati in potem sešiti nazaj. Hmm… očitno rabim bolj rokodelski pristop, sem si mislil.
Morda pa rabim čevljarja? Gospa na Vranskem mi da telefonsko človeka, ki naj bi mi pomagal. Pokličem, dvigne starejši gospod, ki sicer še nikoli ni perforiral motorističnih jaken, ampak meni, da to ne bi smel biti problem. Vprašam ga, kako namerava narediti vzorec, kako bodo luknje vplivale na trdnost usnja in kako bo zaščitil podlogo. Pove mi, da bo vzorec tak, bolj po občutku in da misli, da ne bi luknje smele nič vplivati na strukturo usnja. Podlogo pa bo odparal. Vprašam ga, ali ima kaj izkušenj s šivanjem motorističnih oblačil in ali bo znal jakno nazaj zašiti tako, da ne bo razpadla, če bom v njej drsel po asfaltu, podloga je namreč všita skupaj z usnjem. Reče mi da to itak ni nobena umetnost in da naj se nič ne sekiram… hmm…
Od nekega znanca dobim telefonsko drugega čevljarja, ki me napoti nekam na Vrhniko, kjer iz usnja šivajo fotelje. Po nekajminutnem pogovoru s tamkajšnjo gospo ugotovim, da jim usnje perforira tisti prvi čevljar, ki misli, da naj se kar nič ne sekiram. Ugotovim, da so v Sloveniji opcije izčrpane. Odpravim se na Internet, kjer ugotovim, da Američani zelo radi perforirajo svoja usnjena oblačila. Vse, kar moram narediti, je, da pošljem jakno v Ameriko, počakam par mesecev, plačam še enkrat toliko, kot sem dal za jakno in – voila – imel bom perforacijo. Očitno tudi to ni ravno najboljša opcija.
Odpravim se na tuje forume, kjer se izkaže, da ljudje večinoma sami perforirajo svoja oblačila in da tako obdelano usnje zdrži tudi bolj konkretne padce na pisti. Odločim se, da bom celoten proces izpeljal sam.
1. Orodje
Vsak nadebudni perforator najprej potrebuje šilo in kladivo. Za svoje potrebe sem uporabil kar orodje, ki sem ga imel doma: šilo za pločevino (št. 1), desko za meso in navadno kladivo.
Poleg tega boste potrebovali še: škarje, bel papir, karton, lepilni trak (t.i. stage-tape) in lepilo za papir.
Naslednja stvar, ki jo rabimo, je vzorec perforacije. V dobrih desetih minutah sem ga našel na Internetu. Če niste preveč zahtevni lahko uporabite kar tega. V nasprotnem primeru uporabite Photoshop ali Gimp in v njem naredite vzorec formata A4. Če ste bolj obširni ali pa bi radi perforirali večje površine, uporabite format A3.
Natisnite vzorec. Za nekaj časa pozabite nanj. Vzemite prazen list A4 in ga položite čez površino, ki bi jo radi perforirali. Če je to jakna, kot v mojem primeru, vaša perforacija verjetno ne bo v obliki pravokotnika, ampak bolj čudnega geometrijskega lika. S svinčnikom zarišite to obliko na papir in jo pravilno obrežite.
Vzemite kos kartona. Nanj nalepite obrezan prazen list. Obrežite karton tako, da bo iste oblike kot prazen list (obliko ste prej narisali na list zato, ker je list mehkejši in se lažje oblikuje po oblačilu). Na karton nalepite natisnjen vzorec in ga obrežite po kartonu. Če želite kak del izpustiti, ga naknadno izrežite (glej sliko). Dobili ste kroj po meri za svoje oblačilo.
Karton z vzorcem nalepite z lepilnim trakom na oblačilo. Pod usnje vtaknite desko za meso. Kladivo v roko in začnite z delom. V svojem primeru sem za eno stran porabil približno uro in pol.
5. Perforiranje II
Ko končate s prvo stranjo, nadaljujte na drugi.
6. Posledice
Deska za meso je bila še največja žrtev mojega početja.
Podloga ni bila praktično nič uničena. Velike luknje, ki jih vidite, so bile že prej del podloge. Če natančno pogledate, boste videli, kje je šilo pogledalo skozi tkanino. Po kakem mesecu so na podlogi izginile vse sledi perforacije.
7. Končni rezultat
Potem, ko sem končno spravil iz jakne vse koščke papirja, ki jih je šilo potisnilo skozi usnje, se perforacija skoraj ne opazi. Razlika v zračenju pa je vseeno očitna.
