Test: Kawasaki ER-6n

Ponavadi tisto kar izgleda “hudo” in je dobro, tudi veliko stane. Da temu ni vedno tako, so dokazali pri Kawasakiju, ko so javnosti predstavili svoj novi “vstopni” model motocikla, ER-6n. Uvrščajo ga med vse bolj popularne slečene motocikle nižjega cenovnega razreda in s časoma bo zamenjal priljubljen, a že malo zastarel model ER-5.

Prve risbe novega modela so nas navdajale z dvomi, saj je motor izgledal kar malo “divje” za ta razred, a na koncu se je izkazalo, da se Kawasakijevi inženirji le niso veliko odaljili od prvotne ideje. Novi ER-6n je zelo samosvoj, z izrazitim slogom, predvsem drugačen od predhodnika ter konkurence, ki v primerjavi z njim deluje kar malo zastarelo. Prepoznali ga boste že na daleč, njegove drugačnosti se preprosto ne da spregledati.

“Twister”

Modelna oznaka ER pri Kawasakiju naznanja začetek ponudbe “resnejših” motornih koles. Za njo se je do sedaj skrival le model ER-5, ki je dolga leta ostajal nespremenjen in ga še danes poganja pol-litrski agregat s 50 konjskimi močmi. Dopolnjevali so ga le s tehničnimi izboljšavami. S svojim klasičnim (roko na srce: dolgočasnim) izgledom, zanesljivim agregatom, okretnostjo ter nizko ceno je prepričal mnogo začetnikov ter nezahtevnih motoristov, majhna višina sedeža pa je botrovala priljubljenosti med predstavnicami nežnejšega spola. ER-5 že nekaj časa ni več kos konkurenci s katero se bori le še z nižjo ceno. Z novim modelom ER-6n se bo to nedvomno spremenilo, saj si “petica” z njim deli le še prvi črki oznake, vse ostalo pa je pri pri “šestici” razvito povsem na novo.

“Svež veter”

Izgled je eden največjih adutov atraktivnega ER-6n in je pravo nasprotje klasičnemu ER-5. Moderen, pokončen, dvojen prednji žaromet vgrajen v majhno, agresivno oblikovano masko, izgleda zelo samosvoje. Nad prednjim žarometom je preprosta, pregledna instrumentna plošča s kombinacijo LCD prikazovalnika hitrosti, ure, prevoženih kilometrov ter analognega števca vrtljajev. Poleg so postavljene še opozorilne lučke za prosti tek, dolge luči, smernike, ter nivo goriva. Plastični, okrasni, stranski pokrovi z vdelanimi “belimi” smerniki spominjajo na tiste z mnogo dražjega italijanskega Benellija TNT.

Prav tako izstopa lahek, cevast okvir, ki s svojo rdečo barvo v srebrni različici motorja deluje že kar nekoliko kičasto. Na desni strani okvirja je nenavadno pritrjen, poševno postavljen, zadnji blažilec z vzmetjo, ki dodatno popestri končni izgled motocikla. Izpušni sistem nameščen pod agregatom pripomore k nižjemu težišču ter s katalizatorjem k čistejšemu izpuhu. Zavorni koluti atraktivnega izgleda v obliki cvetnih listov in šestkraka lahka platišča naredijo na pogled ER-6n bolj športen, saj tako oblikovane kolute in platišča najdemo pri njegovi superšportni “sestrični” ZX-10 R . Zadek motorja je precej vitek, tako motor v celoti deluje zelo kompaktno in majhno.

“Paralelni twin” – več je manj…

Novi drznejši obliki se poda tudi nov zmogljiveši agregat. Zasnova agregata ostaja ista kot pri ER-5. Inženirji so prišli do zaključka, da bi bil vrstni štirivajlnik preširok, dvovaljnik V zasnove pa predolg. Ostali so pri starem, preizkušenem receptu. Tekočinsko hlajeni vrstni dvovaljnik z izredno majhnimi merami ravno tako pripomore h kompaktnosti celotnega motocikla. Prostornina se je v primerjavi z “manjšim bratom” povečala na 649ccm, porasla sta tudi moč in vrtilni moment, ki sedaj znašata 72KM pri 8.500rpm ter 66Nm pri 7.000 rpm. Kljub večji delovni prostornini agregata, večji moči, večjemu navoru v celotnem območju vrtljajev, sodoben agregat v povezavi z modernim elektronskim vbrizgom ter katalizatorjem proizvede manj škodljivih plinov od predhodnika ter izpolnjuje stroge Euro-3 norme čistosti izpuha.

“Mali postavljač”

Če vas ni povsem prepričala oblika, vas bo ER-6n prav gotovo navdušil v vožnji. Zmogljivosti na papirju niso nič posebnega, a občutek, ki ga “malček” nudi med vožno, je navdušujoče dober. Odziven agregat v povezavi z natančnim, dobro preračunanim 6-stopenjskim menjalnikom naredi motcikel presenetljivo poskočen in daje občutek, kot da bi pod seboj imeli več moči, kot jo obljublja tovarna.

Enakomerno pospeševanje brez kakršnega koli “cukanja” je možno že iz nizkih vrtljajev vse do 7.000rpm. Takrat se agregat ob polnem plinu športno prebudi, nam pokaže svoje športno srce in se z veseljem zavrti tudi preko svoje največje moči, ki je pri 8.500 rpm. Hitrost preko 210km/h po “števcu” je v tem razredu odličen dosežek in za slečen motor brez vetrne zaščite več kot dovolj. ER-6n ni namenjen podiranju hitrostnih rekordov – najbolje se počuti nekje do 140 km/h, do koder tudi piš vetra ostaja dovolj znosen. Za tiste, ki jih moti prevelik prepih, je možno doplačati vetrobransko steklo. Če vas tudi to ne bo zadovoljilo, pa morda velja pogledati za modelom ER-6f, kateremu so namenili celoten oklep.

Majhne mere in nizka teža doprinesejo k odlični okretnosti ter vodljivosti motocikla, ki se odlično izkaže v mestnih gnečah. Na zavitih cestah je brez težav kos športnejši vožnji ter globjim nagibom vse do stopalk. Pohvala gre tudi po razdalji nastavljivima ročicama zavore in sklopke. Le po prednapetosti nastavljivo vzmetenje ne razočara in zadovoljivo opravi svojo nalogo. 300mm velika, dvojna sprednja zavorna koluta ter 220-milimeterski zadnji zavorni kolut zaradi svoje “dirkaške” oblike sprva malo zavedejo. Od zavor sem pričakoval več, a sem se kaj hitro spomnil, da le nisem na dirkalniku. Za boljši pojemek je potreben le malo močnejši stisk zavorne ročice. Tako je zaviranje prijaznejše manj izkušenim motoristom, saj ni potrebna že skoraj kirurška natančnost pri stisku ročice, kot jo poznamo pri hišnih superšportnikih. Za še boljšo varnost je moč doplačati tudi antiblokirni zavorni sistem, ki ga žal nismo imeli možnost preizkusiti.

Uganjanje kaskaderskih vragolij, kot je vožnja po zadnjem kolesu, je ponavadi v tem razredu bolj izjema kot pravilo. Z novim ER-6n je to povsem preprosto, saj z odločnim vrtenjem ročice za plin v prvi prestavi, brez težav odlepimo prednje kolo od asfalta. Na križiščih moramo biti zato pri hitrih speljevanjih kar malo pazljivi.

Nizek in ozkek sedež, ki je od tal odmaknjen 785mm, bo pogodu predvsem nižjim voznikom in voznicam. V sedlu je občutek dovolj udoben, le po daljši vožnji bodo višji vozniki lahko začutili bolečine v kolenih, ki so posledica majhne razdalje med stopalkami in sedežem ter zato precej pokrčenemu položaju nog. Tej nevšečnosti bi se lahko izognili, če bi motociklu namenili po višini nastavljiv sedež, kot ga recimo že ponuja konkurenca (Honda CBF 600). Nekoliko me je zmotila tudi (pre)močna opozorilna lučka na armaturni plošči za nizek nivo goriva, ki ponoči moteče zasveti, ko ostane le še malo goriva v 15.5-litrski posodi za gorivo. Poraba goriva je ugodna in se giblje okoli 5 l/100 km. Kljub majhnim meram motocikla je dovolj dobro poskrbljeno za sopotnika. Ta ima ob sedežu nameščene dodatne ročaje. Zaradi deljenega sedeža imata voznik in sopotnik vedno dovolj prostora. Pod sedežem se poleg orodja skriva tudi majhen prtljažni prostor.

Zaradi inovativnega, modernega videza se vam bo novi ER-6n prikupil na prvi pogled ali pa sploh ne, srednje poti skoraj da ni. Očitno so se pri Kawasakiju odločili, da ne bodo več uporabljali klasičnega recepta pri snovanju tovrstnih motociklov. Kupcem želijo ponuditi nekaj povsem “svežega” in drugačnega. S tem motociklom jim je to prav gotovo uspelo. Za ceno 1.387.200 SIT boste zagotovo kupili odličen motor, ki mu bo po mestnih ulicah namenjen prenekateri pogled, o čemer smo se prepričali tudi sami.