Test: CPI Aragon 50

Za do 50 kubično motorno enosledno vozilo lahko mladostniki opravijo vozniški izpit H kategorije že pri rosnih 14 letih. Takrat se mladi lahko prvič aktivno in enakovredno vključijo v cestni promet. Prav zato sem vesel, da postopek pridobitve izpita zadnjih nekaj let vsebuje tudi praktični del oziroma izpitno vožnjo. Ko sem sam opravljal izpit H kategorije je bilo potrebno obvladati le teorijo, nato pa smo bili mopedisti “vrženi” v promet, kjer smo nabirali prve izkušnje in praktična znanja…

Zakaj takšen uvod? Tokrat smo v uredništvo Motosveta prvič na test dobili vozilo “majhne” prostornine, za H kategorijo. Gre za model Aragon podjetja CPI. To je Avstrijsko podjetje, ki je celotno proizvodnjo preselilo na cenejši daljni vzhod.

Srce skuterja je 50-kubični, enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat. Po domače, ta CPI gre na mešanico sestavljeno iz 95-oktanskega goriva in štirih procentov primernega olja. Skupaj z izpušnim sistemom nam agregat tako pričara pravo, glasno dvotaktno zvočno kuliso in značilen vonj po zažganem olju. Največja moč agregata znaša 2,4 KW oziroma 3,3 KM pri 5.900 vrtljajih.

Seveda o kakšnih super zmogljivostih ne morem pisati. Skuter doseže 45 km/h po približno 20 sekundah vožnje s polno odprtim plinom. Najvišja hitrost znaša zakonsko omejenih 50 km/h, ki jih Aragon doseže po daljšem priganjanju.

Položaj sedenja je pokončen, nad sedežem nisem imel pripomb. Le za noge je pri mojih 187 centimetrih višine nekoliko primanjkovalo prostora. Če jih nisem dovolj pokrčil, sem jih kar pošteno tiščal v plastiko pod krmilom. Prvi minus. To je pač mestni skuter, ki ga bo mladina uporabljala kot glavno prevozno sredstvo do šole, občasno pa si ga bodo starši sposodili za skok v trgovino ali na pošto. Skuter pač ni namenjen za premagovanje daljših razdalj.

Pri Aragonu moram pohvaliti zavore, ki so učinkovite in varne. Zakaj? Na sprednjem kolesu nameščen kolut dimenzije 190 milimetrov dobro opravlja svoje delo. Grabi, vendar ne preveč agresivno. Zadaj najdemo boben dimenzije 110 milimetrov, za katerega lahko rečem, da je zelo blag in med vožnjo praktično ne dopusti blokiranega kolesa.

Skuter je opremljen s centralnim stojalom in stranskim stojalom z vzmetjo. Pri parkiranju s slednjim pa je potrebno biti pazljiv! Stransko stojalo opremljeno z vzmetjo se namreč samo “pospravi”, kar je zelo uporabno pri speljevanju, pri parkiranju pa se nam ta patent lahko maščuje.

Aragon je oblikovan zelo športno in agresivno, zato o kakšni vetrni zaščiti težko govorim. Vzmetenje ni pretrdo, spredaj hidravlične teleskopske vilice, zadaj pa le en, nastavljiv in stransko nameščen blažilnik. Aragon se vozi na majhnih, a za majhne skuterje standardnih, pnevmatikah, spredaj dimenzije 12/70-12 in zadaj 130/70-12. Posledično ne moremo pričakovati kakšne super vodljivosti in naklonov v zavojih pri najvišjih hitrostih. Je pa ta CPI igrivo vodljiv pri manjših hitrostih, v mestu, med gostim prometom, torej tam, kamor pravzaprav spada.

Pohvalim lahko pregledno in solidno opremljeno armaturno ploščo, ki očara z belo podlago in modro osvetlitvijo. Zadovoljen sem bil tudi z vzvratnimi ogledali, ki zelo dobro, celo bolje od kakšnega resnega motocikla prikazujejo dogajanje za hrbtom voznika.

Aragon 50 je oblikovno svež skuter, pozna se, da je bil za sezono 2007 prenovljen.

Sprednji pokončno orientiran halogenski žaromet najbolj izstopa. Testni je bil okusno obarvan v antracitno barvno kombinacijo z nekaj svetlejšimi vzorci, tako da so lepo do izraza prišli tudi smerniki in zadnja luč (led diode), ki so prekriti s prozorno plastiko. Pohvalno, izpušni lonec je izdelan iz INOX-a, kar v tem segmentu ni ravno standard. Skratka, simpatično oblikovan skuter za zmerno ceno.

Za skuter CPI Aragon boste pri pooblaščenem prodajalcu odšteli 1399 evrov. Na voljo je v treh barvnih kombinacijah, srebrni, modri in antracitni. Na seznamu dodatne opreme najdemo še vetrobran, prtljažnik, komplet za omejitev hitrosti na 25 km/h.

1 od 12