Honda CB1000R! Mestni razbojnik. Najaktualnejši model v tem trenutku. Pokupili so ga po vsem svetu in v Slovenijo je trenutno od 40-ih naročenih prispelo le (razprodanih) 15! Verjetno to pove dovolj.

Pri Hondi smo nečesa že navajeni – da je vse tako popolno. In tudi pri CB1000R to drži. Že ko sedete na tanko oblazinjen sedež, je ergonomija za vse rasti po meri. In ko sem v teh nekaj dneh iskal negativne točke modela, sem ugotovil le eno: to, da sem na fotografijah kot Krpan na svoji kobili!

Pa da ne bo pomote, na fotografiji je res tako videti, a v resnici s svojimi 190 cm nisem imel prav nobenega občutka utesnjenosti. Še več, prav udobno sem se zlil z ergonomsko postavljenimi elementi. Višina sedeža od tal je 825 mm, kar skupaj z obliko ne bi smelo povzročati težav nikomur. In ko je v sedlo zlezel manjši kolega, mu je bila CB1000R prav tako kot ulita! Čarobno.

Motocikel je strašno kompakten, kratek, ozek in nabit. Marsikateri radovednež, ki se je smukal okoli njega, me je pobaral, če je to 600 kubikov? Ni! Čeprav je res, da po velikosti deluje kot šestotak. Ni čudno, saj je okvir od lani predstavljenega modela Hornet 600. Prednje  USD vilice Showa so zadnji krik mode, saj so take, kot na Fireblade 2008. Povsem nastavljive so in imajo premer 43 mm.

Tudi prednji radialno vpeti zavorni čeljusti sta povzeti po zadnjem modelu Fireblade, če nimate modela s sistemom ABS. Testni motocikel je bil opremljen z ABS, zato so bile nameščene klasično vpete, šestbatne zavorne čeljusti in CBS. “To pa ni za streetfighterje!” boste rekli. Hmm, morda. Toda deluje enkratno. Ugriz v prednja 310 mm koluta je čudovit. Dovolj občutka in dovolj močno, da kontrolirate z enim prstom. ABS ne vklaplja prehitro in ni dvakrat za reči, da je to že predhodnik tistega, ki ga nameravajo namestiti na Hondine športnike!

Pritisk na gumb za zagon ne sproži nikakršnih presenečenj. 998-kubični agregat, povzet po Fireblade 2007, elegantno zapoje v svojem značilno popolnem tonu. Agregat je dobil nove odmične gredi z nižjim dvigom ventilov, predrugačene sesalne kanale in tako je na račun odvzete moči v zgornjem območju pridobil obogateno srednje območje.

Prožnost agregata se kaže v odličnem odzivu in podajanju moči preko celotnega območja. Pravi cestni športniki boste najbrž takoj občutili, da v višavah kar nekaj manjka. Tisti zadnji šus. Tako sem omejevalnik pri 11.000 vrtljajih moral namenoma pričakati, saj bi nagonsko že prej prestavil. Takoj po 10.000, ko ima največjo moč 125 KM. Največji navor 100 Nm je pri 8.000 vrtljajih in to pošteno občutite.

Z njim tudi kruzate po mestu, saj nekako je tak mestni postavljač. Umirjeno, brez tresljajev držite vrtljaje med 2.000 in 3.000. Tja do 5.000 že zelo spodobno vozite in tudi prehitevate, od 6.000 naprej pa se živahno dogaja. Na zadnje kolo vas brez kakršnekoli težave dvigneta obe spodnji prestavi, z malo vaje pa tudi tretja! Toda previdno – ne na javnih cestah ali v mestu. Pa čeprav je ulični bojevnik.

Dizajn CB1000R sledi smernicam modela Hornet. Vidi se, da je prisotna italijanska roka, ki ve, kaj počne. Značilni prednji žaromet z LED pozicijsko lučjo (prijatelj je pripomnil, da je videti kot “gas-maska”), ukrivljeno speljane izpušne cevi v kratek dušilec ob desni strani, zatemnjeni smerokazi in ne nazadnje – specifična povsem digitalna armatura, ki me je ne glede na to, da imam rad klasične merilnike, zelo navdušila. Ima vse, razen prikaza prestave (ne vem, zakaj se tega tako otepajo).

Če nadaljujete z ogledom detajlov, ne morete mimo štirikrakih platišč in zadnje enojne nihajne roke! Zopet stilska eleganca. Ošpičen zadek se hitro konča, nosilec registrske tablice pa dokaj enostavno odvijačite. Rekel bi, da se bo sopotnica na tankem zadnjem sedalu neudobno počutila. Toda deklica na zadnjem sedežu se po kakšnih 150 km izleta ni pritoževala. Celo omenila je, da bi pa tak motocikel imela!

Z dvema na motociklu je motocikel postal za moj okus malenkost preveč majav. Zadnjemu blažilniku bi bilo potrebno vsaj malce priviti dušenje povratnega hoda (poleg tega mu lahko nastavite še prednapetost vzmeti). Za športnejšo vožnjo bi ga moral na beh koncih tudi malo otrditi, toda standardno nastavljen je vsaj nudil nekaj udobja z gibi koles 120 mm spredaj in 128 mm zadaj. Pa če sem iskren, se je po 100 in več km rit pričela neudobno počutiti.

25 stopinj kota glave in 99 mm predteka lahkotno vodi CB1000R, ki je s tekočinami težka 214 kg. Ni malo, kar se občuti, toda je tako kompaktno in centralizirano, da je sama vožnja popolnoma nenaporna in uživaška. In to že od prvega trenutka. Je tak motocikel, na katerega se ne rabite navaditi. Preprosto ga obvladate (s tem, da računam, da imate že dokaj bogate izkušnje z motociklizmom, kajti ta motocikel ni za začetnike, čeravno bi se morda kdo hitro našel v njem).

Cena je 10.590 evrov! Ugodna za toliko motocikla. Testni model je bil rahlo dolgočasne sive barve, kar se mi zdi, da ne sede ravno na tak motocikel. Sta pa zato toliko lepši zlata ali pa bela. Tudi črna najbrž ni napačna. A o tem se odločite sami, če boste stopili v vrsto.

19 COMMENTS

  1. Popolna Honda?? No ja, no ja… še nobena ni bila, pa tudi tale ni :-)) drugi testniki so našli kar nekaj kritičnih besed, zlasti za prednje vilice, tko da je tole najbrž zlo fajn motorček, ampak do popolnosti mu pa še veliko manjka… morda je zanimivo da ima hitrost v 6. prestavi omejeno (na 230), saj se blokada motorja vklopi 700 obr/min prej kot v ostalih prestavah (le zakaj, pri nakedu je top speed itak nepomemben)… hja nč, bo treba sprobat tole en vikend 🙂

  2. Te tezave s sprednjimi vilicami mi niso povsem jasne. Na CB1000R sem presedlal s Suzukija GSX-R 750, kjer sem imel originalno sprednje in zadnje vzmetenje zamenjano z Ohlinsovim, s CB naredil v enem mesecu cca. 3000 kilometrov, vzmetenje pustil na default, toda kaksnih tezav (ce primerjam s prejsnjim motorjem) med voznjo nisem opazil. Kratke in dolge ovinke med drsenjem po kolenu pobira enkratno, niti enkrat mi ga ni v zavoju “pumpalo”, le zaradi vedno ostrejse voznje ga bom v kratkem malenkost otrdil. Morda sem premalo motorista, da bi zaznal malenkostne odklone, ki jih obcutite mojstri, toda meni se zdi zadeva spodobno vzmetena.

  3. … nekaj vas je spet fauš, ker so Japončki naredili trenutno verjetno najpopolnejši naked… nisem pristaš stretfighterjev, tudi vizualno in uporabno me ta Honda ne privlači, ampak po mojem mnenju so (spet) močno nažgali konkurenco… Srečno vožnjo bodočim lastnikom!

  4. Ko sem prvič videl slike, sem rekel lep motorček. Ko pa imaš možnost to stvar videti večkrat in jo celo izkusiti in videti v živo pa se kaj hitro premisliš. Vse kar ti ostane v spominu, so prijetni merilniki in nič več.
    Nekdo je že komentiral, da motor ne izgleda vredu, če se ne vidi “geštela” in res je, sam bi dodal da je prvi konec neka mešanica kawasakija, kar je zgrešeno in pa izpušni sistem, ki je totalno mimo.
    Verjetno se bo našel kdo in mi očital foušijo, a naj to že v kali zatrem; bil sem resen interesent za motor a me je praktična izkušnja in dokončni videz prepričal prav v nasprotno, da o zmogljivosti ne izgubljam besed. Nakedi kot so Kawasaki in Honde očitno niso po mojem okusu; gre seveda za moje mnenje.
    LP

  5. Mah,ta motor ni podoben “nobeni reči”,kot radi rečemo primorci.Če je nudist ,naj bo tak da si zasluži to ime,čiste linije,močno opazen agregat in ne z nekimi “bumerangi ” in PVC trikotniki zamaskiran motor in ostala vodovodna instalacija okrog agregata,da sprednje luči sploh ne omenjam,izpuh pa sodi v razred “SS”kosilnic poševnookega porekla(po domače -mižerja).Hvalijo sorodstvene vezi z slavnimi žlahtniki,ma koji ku**c je treba jebaču odrezat jajca in ga postavljat ob bok slavnim.Enoroka nihajka po mojem tudi nima kaj iskati na klasiki.Da o barvnih opcijah niti ne govorim,me spominjajo na lokalno pogrebno podjetje(kaj malo rdeče,plave,rumene se sploh ne dobi v Špagetilandu….)Ja,izdelek je Made in Italy…No,to me pa sploh ne skrbi,ker svojega nakeda že imam in sem z njim popolnoma “kontent”

  6. Made in ITALY pomeni zgolj in samo APRILIA. Saj je tudi Hyundaia matrixa risal pinifarina studio pa ravno ni ne.. ampak, gre zgolj in samo za moje mnenje. če kdo hoče lep in dober motor si naj kupi shiverja, če pa hoče lepega in zelo dobrega pa je tu tuono. spet – moje mnenje. japonci pa ne crkujejo, kar je tudi hvale vredno.