Test: Kawasaki Vulcan S

Če bi novega Vulcana S lahko opisali z eno samo besedo, bi ta zagotovo bila »posrečeno«.

Če sem popolnoma odkrita na cruiserjih nikoli nisem zares uživala. Ne ustrezajo mi stil, položaj za krmilom in filozofija, pa tudi vozne lahnosti in zmogljivost agregatov. A testna dneva v Almeriji z novim Kawasakijevim Vulcanom S sta bila- v popolnem nasprotju s pričakovanjem, polna užitka. Pa ne zato, ker bi bile ceste speljane skozi prečudovito pokrajino, saj tamkajšnji del Španije nima ponuditi veliko drugega kot kupov kamenja, kaktusov in nekaj posušenih grmov. Dramatično? Da. Da bi človek vajen slikvite podalpske deleže užival v pokrajini? Ne pretirano.

Tudi temperature so bile daleč od idealnih. Čeprav konkretnih 10 stopinj več kot doma, sem po treh urah vožnje premrle prste hvaležno grela ob vroči skodelici kave in ugibala, kako čudno bi me utegnili gledati hotelski gostje, če bi si taisto kavo zlila za ovratnik, da bi se le malce segrela.

Vsa očarljivost testnih dni se je skrivala v posrečenem malem cruiserju, ki so nam ga na preizkušnjo namenili Kawasakijevi možje in žene. Če bi novega Vulcana S lahko opisali z eno samo besedo, bi ta zagotovo bila »posrečeno«

Čeprav gre za že znan agregat, ki z nekaj nove frizure razvije »le« 61 konjskih moči, in model motocikla, ki sodi v nekoliko manj priljubljen segment motociklov kot so velike potovalne endure – te še vedno sekajo prodajne rekorde; je Vulcan S motocikel, ki utegne zapeljati tudi marsikaterega izkušenega ljubitelja sodobnih cruiserjev, ne le začetnikov in drobnih motoristk.

A ker je bil zasnovan in oblikovan predvsem s slednjimi v mislih, ne bi bilo napak, če se najprej lotimo tistih značilnost,i ki jih cenijo prav ti. Začetniki namreč.
Novi Kawasaki Vulcan S je vitek  – sestopanje ne bo povzročalo težav prav nikomur. K temu ne pripomore le nizko nameščen sedež  (od tal je oddaljen le 705 mm) pač pa tudi vitka silhueta motocikla in naprej pomaknjene stopalke, ki  pri sestopanju ne ovirajo nog. Z obema nogama bo do tal dosegal čisto vsak motociklist.

Ergonomija je značilno cruiserska, a prijazna – manevriranje pri nizkih hitrostih, mestno vijuganje in vožnja med kolonami vozil v mestnem vrvežu so popolnoma neproblematični tudi, če ste popoln začetnik.

Ker je VulcanS oblikovan z začetniki in manjšimi voznicami v mislih, so temu primerno odmerjene tudi ročice krmila, zavore in sklopke.  Slednji dve sta nastavljivi, kar bo zelo razveselilo vse, ki imajo – tako kot moja malenkost, nekoliko manjšo dlan in krajše prste. »Kuplanje« v mestni gneči tako ne bo utrujalo mišic prstov in dlani. Pri Kawasakiju so oblikovali sodoben in vsestranski cruiser, ki bo primeren za zelo širok razpon voznikov – zaradi prilagodljivega krmila in položaja stopalk bo pravšnji tako za zelo kratkonoge voznike in voznice, pa tudi za tiste višje na njem zares ne bo zmanjkalo prostora.

Kako se pelje?

Čeprav je na pogled značilno cruiserski – z dolgo in nizko silhueto, se vozi kot povprečen naked. Je tem primerljivo okreten in lahkoten v zavojih, njegove vozne lastnosti pa močno presegajo pričakovanja, ki opazovalca prešinejo ob prvem pogledu na motocikel.
Agregat s šeststopenjskim menjalnikom, čeprav dvovaljni, ima značajsko bore malo skupnega s cruiserji – razen tega, da ponuja simpatično količino navora v nižjih vrtljajih, je navdušujoče prožen in se zelo rad vrti. V osnovi gre za enak tekočinsko hlajen vrstni dvovaljnik kot v modelu Versys 650, le da je bil Vulcanov deležen nekaj »frizure« – je bolj suveren v srednjem območju vrtljajev, omogoča bolj dinamično speljevanje in je simpatično poskočen. Odlično pospešuje in ob živahnem obratu ročice daje  vtis, da je njegova konjušnica mnogo številčnejša kot na papirju.  Tudi zvok izpuha je – tako kot večina motocikla, sila športno prijeten – v višjih vrtljajih tako zelo, da ga je večina testnih voznikov vozila prestavo nižje kot bi bilo potrebno.  Športno veselje agregata do  vrtenja pa tudi sicer razkriva kakšen je značajsko v resnici Vulcan S.  Športen nad pričakovanji.
V zavojih je zaradi malce daljše medosne razdalje stabilen, a lepo ubogljiv in skorajda bolj kot s tekmeci primerljiv z nakedi. Stabilen je tudi pri višjih hitrostih, a vožnja pri hitrosti nad 130 kilometri na uro preprosto ni pretirano zabavna, saj je zaradi položaja za krmilom voznik pač na zelo konkretnem »prepihu«, kar je pri daljši vožnji lahko utrujajoče, če voznik nima dovolj »cruiserske kondicije«. A cer so cestni križarji pač namenjeni lagodnemu križarjenju, mu tega niti pomotoma ne  bomo zamerili.  Vzmetenje, čeprav precej osnovno – spredaj ima nameščene 41-milimetrske klasične teleskopske vilice, je med tesnimi vozniki vseh gabaritov poželo nepričakovano odobravanje, kljub temu da na prvi pogled ne vzbuja občutka hiper-sodobne tehnologije. Nič »gucanja«, »zabijanja« in poskakovanja, če je cesta v vsaj zmerno dobrem stanju. Najbolj razritim slovenskim cestam pa so tako ali tako kos le še offroadarji.
Zavorni sistem – tako kot vzmetenje, tudi ob prvem pogledu na zavorni sistem  gledalca ne prevzame nenadno navdušenje – prednji zavorni kolut (samo en sam samcat je) meri   premeru 300 milimetrov, a vanj grize le dvobatna čeljust. Podhranjeno za skoraj 230 kilogramov težak motocikel? Ne, kajti prav vsi, ki smo ob prvem srečanju z motociklom v živo mrščili čelo nad dejstvom, da zavrni sistem ni videti kot višek sodobne tehnologije, smo bili med vožnjo zares zelo prijetno presenečeni. Zadevščina zavira sila suvereno, a ne agresivno, saj je motocikel namenjen začetnikom. Za odločno zaviranje je ročico zavore sicer treba močno stisniti, a lahko se mi zapiše, da je zavorni sistem odlično usklajen z rahlo športnim značajem agregata in voznimi lastnostmi motocikla, ki voznika hitro potegnejo v zelo dinamično vožnjo. Kompleten paketek.
ABS je Boschev 9.1M – lahek, kompakten in nemoteč. Ker nam je bilo na prvi tesni dan namenjeno precej kislo in deževno vreme, smo lahko temeljito preizkusili tudi tega. Je nevsiljiv, se ne vklaplja prehitro, a dovolj kmalu, da začetnikov ne bo spravil v stanje panike.

Kaj pa tehnikalije?

Agregat ima v primerjavi s prvotno različico iz katere izhaja in poganja modela ER650 in Veersys nekoliko izboljšano avtonomijo, malce spremenjen videz, ki se lepo sklada s »imidžem« celotnega motocikla, njegovo drobovje pa je nadgrajeno, popiljeno, pobrušeno in sfrizirano za večjo odzivnost in več moči v nižjih vrtljajih. Izpušni sistem z glušnikom je nameščen pod agregat, da bi silhueta motocikla ostala vitka in začetnikom prijazna.  Namesto pričakovanega  jermenskega končnega prenosa moči, ima Vulcan S nameščen končni prenos preko verige – ker je lažja, izguba pri prenosu moči na kolo pa manjša , pravijo pri Kawasakiju.  Motocikel v različici s sistemom ABS tehta 228 kilogramov in je v primerjavi s tekmeci znotraj segmenta cruiserjev mnogo lažji, k čemur pripomore tudi novo-oblikovan vitek in lahek okvir.

Posladki

Nastavljive stopalke – izbirate lahko med tremi položaji stopalk. Izbirate lahko pač glede na to s kako dolgimi nogami vas je obdarila mati narava, pa tudi glede na to kakšen položaj vam najbolj ustreza. Moji malenkosti je za mestno vožnjo ali dinamično štrikanje ovinkov najbolj ustrezal položaj stopalk najbližje sedežu, za lagodno križarjenje pa tisti srednji.  Razlika med skrajnima položajema je 5 centimetrov – morda se sliši malo, a ni.

V paket dodatne opreme so pri Kawasakiju vtaknili dva različno visoka vetrobrana s porečenim sistemom hitre montaže »na klik«, indikator prestave, za katerega menim, da bi ga lahko mirne vesti vključili v serijsko opremo, 12V vtičnico, hitro snemljiv nosilec zelo čednih stranskih torb, sopotnikov sedež s stopalkami, hitro snemljivo naslonjalo za sopotnika, posebej oblikovan sedež za manjše voznike, še en razkošnejši in udobnejši sedež in ključavnico čelade.

Kaj nam ni všeč?

Vulcan S je sila posrečen izdelek, ki daje vedeti da so pri Kawasakiju odlično opravili domačo nalogo, raziskali želje ciljne publike in ponudili prav tisto, kar ta potrebuje in želi. »Budget bike« brez sodobnih elektronskih pritiklin ob katerih se zvrti v glavi,  ki nikakor ne daje vtisa cenenosti, je odraslo dinamičen, nekompliciran in lahkoten, pa tudi zelo skladno oblikovan in čeden. Ko smo z novinarskimi kolegi ob večerih stikali glave in brez dlake na jeziku delili vtise novega Vulcana S, smo ugotovili da so pri Kawsakiju nekoliko zgrešili le pri mapingu – ročica za plin je malce cukajoča v nižjih obratih – toliko, da izkušen vozni skoraj ne bo polagal pozornosti na drobno neprijetnost, bi pa utegnilo zmotiti kakšnega po duši nežnega začetnika ali začetnico. A prepričana sem, da bodo pri Kawasakiju z nekaj drobnimi popravki popravili mali kiks – najbrž že preden model pride v Slovenske salone.

Cena: verzijo z ABS-om prii DKS-u dobite za 6.743 evrov.

1 od 28