Ko se mi je ponudila priložnost preizkusiti in ob bok postaviti vrhunska superšportnika, sem priložnost zagrabil z obema rokama. Sta enako težka in njuni zgodbi o konjih sta popolnoma enaki, pa vendar sta tako različna. Največja in najbolj markantna razlika je izbira agregata.

Daytona 675R je oborožena z goro navora, ki jo razvija njen trivaljnik, GSX-R pa je značilen japonski vrstni štirivaljni 600-tak. Oba odlična, oba nabrita – oba sem preizkušal na progi v Cartageni. Ta je kot narejena za 600-kubičnike, Polna počasnih in tehničnih zavojev, s krajšimi ravninami, ki se praviloma iztekajo navzdol.

Dejstva

Suzuki GSX-R600, 90 kW (123KM), 187kg, vrstni štirivaljnik, 599cc, Japonsko poreklo.

Triumph Daytona 675R, 92 kW (125KM), 185kg, vrstni trivaljnik, 675cc, Britansko poreklo

Primerjava med motocikloma je osnovana na šestih krogih, ki sem jih z vsakim od njiju odpeljal po španski progi – oba sta bila obuta v Metzelerjeve superšportne pnevmatike, ki so nudile ravno pravšnjo mero oprijema.

Suzuki GSX-R600 je bil na vrsti prvi. Udoben je in občutek za krmilom je bil nemudoma domač in znan. Agregat se je na obračanje ročice plina in naraščanje vrtljajev lepo odzival. Na pisti sva bila hitra zelo kmalu po tem, ko sem ga prvič zajahal. Res je hiter, le vrtljaji ne smejo pasti pod 10.000 na minuto. No, prenovljen agregat ima v resnici nekaj več mišic, zato sem si v počasnih zavojih lahko privoščil razkošje in pustil vrtljajem pasti nižje, do 8000 na minuto. Prva prestava je sorazmerno dolga za pistaško rabo – ko bi šlo zares, bi pogosto pretaknil kar v prvo, jaz pa sem med preizkušnjo raje vozil v drugi.

Sedež je nameščen sorazmerno nizko – le 810 mm od tal je oddaljen, občutek v njem v primerjavi z Daytono – ta ima sedež nasajen 83mm visoko, pa nekoliko vara, saj se zdi Suzuki celo nižji kot je v resnici.

Premetavanje poslušnega Suzukija je bila otroška igra, saj je ubogal na migljaj in nikoli protestiral. Zaviral sem pozno in z vso močjo, mali Suzuki pa je v zavoje vstopal natančno in poskočil prav tam, kjer sem mu ukazal. Vsakič.

Triumph Daytona 675R je drugačna zver. Mnogo bolj surova, manj udobna in bolj dirkaško brezkompromisna kot Suzuki. V nižjih vrtljajih je polj poskočna in daje občutek, da sedim na lažjem motociklu. V zavoje sicer pada v manj nevtralni maniri ter občasno daje občutek podkrmiljenja, a je v njih hitrejša. Paket Ohlins in Brembo Monoblocks mi je odvolil, da sem pred zavoji zaviral še kasneje kot na Suzukiju. Občutek me je varal, ko sem mi je za trenutek zazdelo, da so moji časi na Daytoni počasnejši kot na Suzukiju. Niso bili, Le občutek je bolj robat, časi pa celo sekundo hitrejši.

Nekaj prednosti Daytoni daje tudi quickshifter s katerim je opremljena – ta bo zagotovo priskrbel nekaj prednosti na progi in čeprav sta Ohlins in Brmebo na Britanki odlična kombinacija, sem prepričan da je tisto, kar jo zares naredi hitrejšo prav agregat s quickshifterjem.

Triumph Daytona 675R se je med preizkusom brez sence dvoma izkazala za hitrejšo na progi. Suzuki je udobnejši in manj naporen. Daytona je groba in zahtevna, Suzukiejv menjalnik je uglajen in ne okleva, niti ko gre za groba pretikanja navzdol. Daytonin quickshifter omogoča hitrejša pretikanja navzgor kot so klasična pretikanja brez sklopka na Suzukiju. Pri prestavljanju navzdol Daytona kljub sistemu za hitro pretikanje ni tako ubogljiva kot Suzuki.

Če bi med kandidatoma izbiral motocikel za cesto, bi se skoraj zagotovo nagibal v smeri Suzukija. Je udobnejši in nevtralno vodljiv, a mu hkrati manjka značaja. Je uglajen, udoben, varen, in dodelan – skratka dolgočasen. Daytona je vse prej kot to. Bevska, na njej me je bolela rit in bila sva mnogo hitrejša kot se mi je zdelo.

Zaključek

Triumph Daytona 675R je osvojila moje srce. Je meni en najbolj poželjivih motociklov kar jih je, a ne zato, ker sva bila na progi tako hitra. Če bi izbiral z glavo, bi izbral Suzukija – ker je cenejši, in ker je življenje z njim mnogo manj komplicirano, hkrati pa je še vedno hudičevo hiter. A če testni Daytoni snamem quickshifter, Ohlinsovo vzmetenje in eksotičen zavorni paket, pred menoj stoji popolnoma “navadna” Daytona. Ta je cenejša od Suzukija – v tem primeru bi jo izbral tudi, če bi izbiral z glavo. Čeprav bi izbiro najbrž plačal s hemoroidi. Moja izbira: Triumph Daytona 675R, ker je hitrejša in ima več značaja.

8 COMMENTS

  1. Zanimivo… ko so tadva motorčka (in zraven še GSX-R 750) pred kratkim testirali pri Motorradu, so prišli do čisto drugih zaključkov 😉 poleg tega so v testu napisali da imata (oz imajo vsi trije) popolnoma enake Brembo Monobloc zavore 😉

  2. triumph ma za 11,2% večjo prostornino mašine od 600-tke! suzuki 750 ma samo za 10% večjo mašino od daytone. se pravi, da sta si 750 in 675R bliže, kot s 600. 😉 kaj če bi ta dva primerjali? mislim, da ga suzuki odpihne.

  3. BenX…ima pa daytona samo tri cilindre (kar najbrž veš, ne), zato se primerja s štirivaljnimi šestotaki. Enako kot v razredu supersport. Pač nekaj v smislu, če bi imela dva valja bi lahko imela tudi 750 ccm 😉

  4. @ bladzo: v testu je posebej navedeno, da so zavore enake (kljub različnemu izgledu), tudi čist enako pik so dali vsem za zavore… pa sad ako su lagali mene, i ja lažem vas…