Kawasaki ZX-12R
(Moč: 155.5KM, najvišja hitrost: 292 km/h)
S svojo predstavo je zelo blizu Hayabuse.
Predstavljen motor je bil testiran na dirkalni stezi v Bruntinthorpu, kjer je bila v zadnjih 15 letih testirana velika večina motorjev v hitrosti. Lahko rečemo, da se je motor odlično odrezal in naredil velik vtis. Ob vožnji z njim dobimo občutek, da se ogromno odprta cesta spremeni v zelo majhen prostorček. Medtem ko Hayabusa prevladuje in se najbolje izkaže v hitrosti, se Kawasaki odlično izkazuje v vseh svojih lastnostih.
Prvih nekaj sto metrov dirkališča je cementnega, z majhnim prehodom na asfalt. Kljub temu, da je ta visok le okrog 5mm, pa vseeno velika moč, povzroči dolgo sled zadnjega kolesa, ki se vrti v prazno. Pri lanskoletnem Kawasakiju nismo mogli točno določiti, kako športen pravzaprav res je. Ena od izboljšav lanskoletnega modela pa je agresivnejši izgled, ki ga je pridobil z spremenjenim prednjim delom, in vzmetenje, ki prej ni dovoljevalo pravega dirkanja na cestah. Že zaradi te spremembe lahko rečemo, da vsebuje športne poteze.
Ob daljši vožnji lahko pride do pritožb zaradi bolečih zapestij in rok, kar je značilnost športnih motorjev. Vsekakor pa se motor lahko pohvali s svojim kontrolno ploščo. Ta je izdelana zelo natančno, tako da se ne vidi nobenih kablov in nikjer ni videti nobenih neenakomernih lukenj.
Malce motor šepa pri porabi goriva, ki zna biti kar precej visoka še posebno, če vozite bolj športno. Po avtocesti lahko naredimo okrog 220 km, preden nam začne utripati opozorilna lučka za gorivo in moramo na bencinsko črpalko.
Ima poskočen karakter. Novo vzmetenje je bolj učinkovito pri obvladovanju lukenj in zavojev na cestah. S svojim ogromnim agregatom nam ponuja dovolj moči za hitro vožnjo in hitro izrabo zanje gume, zraven pa nam vedno ostaja še nekaj rezervnih konjev. Tako je bil med konkurenti z lahkoto v ospredju.
Za prenos moči, pa mu odlično služi dober menjalnik. Ob pravem vozniku, bi ga lahko celo spremenili v popolnega športnika, seveda ta ne bi bil tako okreten kot naprimer GSX-R600, vsekakor pa je zelo gibčen.
Motor, ki nam ponuja inspiracijo tako pri vožnji, kot tudi samo pri njegovem opazovanju.
Suzuki GSX1300R Hayabusa
(Moč: 148.7KM, najvišja hitrost: 296 km/h)
Na svet je prijokala leta 1999 in spada med najhitrejše med najhitrejšimi. Kljub svoji delni zastarelosti pa še vedno vlada svetu hiper hitrosti.
Odličen je občutek imeti pod seboj moč, ki te z lahkoto pripelje iz težav. Pravijo, da niti ni tako važna končna hitrost, ampak moč. K tej pripomore odličen agreagat, ki vas hitro pusti z nasmehom in brez sape. Če bi bilo res tako, da bi po moči lahko sodili varnost, potem bi bil definitivni zmagovalec in bi bil proglašen za najvarnejši motor.
Če pa seštejemo ceno zavarovanja, gum, ki so redkih dimenzij in se sploh zadnja zelo hitro izrabijo, kakor tudi veriga in zavorne ploščice, pridemo v cenovni razred, ko lahko rečemo, da govorimo o precej dragem motorju, ki si ga ne more privoščiti kak dvajsetletni vajenec.
Kaj vas potem sploh očara, da ga kupite?? Mogoče vas zapelje njegova močnostna krivulja, ki ne le da izžareva moč ampak je zelo gladka in dolga, ali pa vas privlači le dejstvo, da vozite enega od najhitrejšim motorjev, kadarkoli narejenih v svetu. Lahko pa da bi se radi izognili plačilu cestnine in po hitrem postopku oddirjali stran od cestninske postaje. Ko gledaš izginjanje objekta v zadnjem ogledalu, srce kar divja od adrenalina in šele kakšne tri kilometre od mesta dogodka zajamemo sapo. Res enkratni občutki.
Od ostalih motorjev pa ga ločuje njegova edinstvena naloga, da dokazuje in prikazuje odlične pospeške in pri tem res ne more nič priti vmes. Zraven pa spada tudi odlična linija, za katero poskrbi dolgo ogrodje kar samo, medtem ko je pri ZX12R potrebno kar precej spreminjati lego telesa, da dosežemo idealno linijo.
Ogrodje z lahkoto obvlada ogromno moč, ki se prenese na zadnje kolo. Ob taki moči pa že pri nizkih obratih pri malce vlažnem asfaltu z lahkoto v prazno obrnemo zadnje kolo. Tako ima pri približno 6000 obratih v minuti na zadnjem kolesu okrog 100KM, kar je več kot dovolj za hitre zaključke drag race-ev. Testiran na dolgi letališki pisti.
Po hitri in dinamični vožnji pa smo se podali na daljšo in ravnejšo cesto. Tam nam lahko Busa povzroči, nekaj bolečine v vratu, veter pa je pri veliki hitrosti tako močan, da nam čelado kar premetava in lahko izkušnja postane ena od bolečih.
Zaradi svojega izgleda (dolgo in nizko ogrodje) nam motor daje občutek da ne bo dovolj okreten. A kaj kmalu ugotovimo ravno obratno. Ravno tako ogrodje nam omogoča obvladovati motor tudi pri hitri veleslalomski vožnji skozi gost mestni promet. K temu pa pripomore tudi Suzukijevo odlično vzmetenje, zanesljivo ogrodje in neverjetno dobro narejen in zanesljiv menjalnik, ki spada med boljše v svoji konkurenci.
Ob predstavitvi je Hayabusa kar malo zasenčila ZX12R s svojo odlično predstavo in hitrostjo. Oba motorja imata podobno moč in končno hitrost. A sedaj pri primerjanju vidimo, da je v resnici Hayabusa le malo zaostala pri napredku in tako je sedaj ravno obratno, ko ZX12R gleda zviška na Buso.
Bike 2002
