Za preživljanje letošnjega dopusta smo se odločili, da se zapeljemo na Sicilijo. To je bil eden izmed ciljev, katerega smo določili že pred odhodom. Naslednji cilj je bilo mesto Bari, kjer naj bi odšli na trajekt do Dubrovnika in nato po Hrvaški obali nazaj v Slovenijo.
Na potovanje smo odšli štirje, oziroma dva para na dveh Hondah CBF 1000. Z nami je odšla tudi navigacijska naprava Garmin, a je bila že rahlo v letih in nas je v velikokrat peljala po poteh, na katerih turisti ne potujejo pogosto. Tako smo si lahko ogledali mnogo stranskih poti in majhnih vasic vzdolž Italije.
Naš običajni dan se je pričel z zajtrkom v hotelu, oziroma prenočišču. Sledil je odhod novim dogodivščinam naproti (pot do naslednje lokacije). Med tem smo si vzeli tudi čas za kakšno kavico in veliko tekočine, ker je to pri temperaturah od 30 do 38 stopinj nujno potrebno. V času kosila smo si pogosto pomagali s hitro prehrano, saj je v Italiji večina gostiln čez dan zaprtih. Za večerje jih odpirajo šele ob 19:30. Polnjenje goriva smo si vedno privoščili po približno 200 prevoženih kilometrih, tako smo vedno imeli 100 kilometrov zaloge v rezervoarju – za primer, če se znajdemo na območju brez bencinskih črpalk. Pozno popoldne smo se nastanili v našem novem prenočišču in ob »relaksacijskem« času počakali na odprtje bližnje gostilne za večerjo.
Opis poti:
Prvi dan
Začetek poti ob štirih zjutraj, ko smo se zapeljali po avtocesti do Fernetičev, kjer smo pred mejo še zadnjič spili slovensko kavo in dolili poceni bencin. Nato smo se podali po avtocesti do Bolonje, kjer nas je blizu Benetk ujelo nekaj kapljic dežja, vendar tako malo, da dežne obleke niso bile potrebne. V Bolonji smo zavili proti Firencam in do Firenc po najhitrejši poti do Rima. Za prvi dan smo se odločili, da prevozimo najdaljšo pot, da nam čim več časa ostane za kasneje. Zato smo celo pot vozili po hitrih cestah. Že prvi dan sem ugotovil, da naši sosedje le nimajo boljših cest kot pa naša mala Slovenija. Pozno popoldne smo prispeli v hotel in se po kratkem predahu odpravili še na ogled bližnje okolice. Hotel (Jonico Hotel) je stal okoli 10 km iz centra Rima in je bil zelo lepo urejen.
- Prvi dan smo prvozili 835 km.
Drugi dan
Po zajtrku smo odšli do prve avtobusne postaje, kjer smo ugotovili, da potrebujemo karte, ki se jih kupi v tobačnih prodajalnah, te pa so ob nedeljah zaprte. Karte pa smo potem našli na recepciji bližnjega hotela. Po vožnji z avtobusom v center Rima nas je na glavni postaji našel prijazen komercialist in nam ponudil vožnjo z turističnim avtobusom, ki vozi vsakih 15 minut od ene turistične atrakcije do druge. To se nam je zdelo priročno in – za 18 evrov po osebi za cel dan, povsem sprejemljivo. Tako smo si čez cel dan ogledovali glavne znamenitosti v mestu. Moram priznati, da smo si jih ogledali zgolj na zunaj, ker za vstop v notranjost nismo imeli časa, saj so bile povsod nekaj-urne vrste na vhodih. Pač slaba stran ogledov planiranih čez vikend. Ogledali smo si Kolosej, Bocca della verita (znameniti kamen, kateri odgrizne roko ob izrečeni laži), Altare della Patria (Oltar domovine), Vatikan, Fontana di Trevi (ena najbolj znanih fontan na svetu), Hard Rock caffe.
To so bile glavne znamenitosti. Poleg teh, smo na naši poti vedeli še veliko rimskih ruševin, za katere nismo vedeli kako se imenujejo, so pa bile zelo zanimive na pogled. Naj priznam, da radi potujemo po svetu, a nismo zagrizeni »zgodovinarji«. Ob koncu dneva je sledila večerja in planiranje poti za naslednji dan.
- Drugi dan smo imeli parkirane motorje v garaži in smo se vozili z avtobusom.
Tretji dan
Po zajtrku start proti mestu Pompeji. To pot smo si začrtali vožnjo ob obali in čez mesto Neapelj. Cesta in pokrajina proti Neaplju sta zelo lepi, vendar užitek pokvari cesta tik pred Neapljem, kjer smo srečali velike gore smeti.
Skoraj ne bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. Vožnja skozi Neapelj je bila precej adrenalinska, saj je tako kot v večini Italjanskih mest, promet zelo gost in vozniki prehitevajo vse povprek. Za nameček je potrebno paziti še na cesto, ki ima vgrajene jaške približno pet centimetrov nižje, kot pa je nivo ceste. Seveda nas je tudi tu naš sopotnik Garmin peljal cik-cak po celem mestu in smo si ga lahko do potankosti ogledali kar z motorja.
Po kavi v Neaplju smo se odpeljali do hotela, katerega smo imeli rezerviranega onstran ceste od Pompejev. Ne glede na to, da so ti oddaljeni od Neaplja samo 25 km, se nam je tam odprl čisto drug svet. Ulice so urejene, brez ene smeti, prav tako pa je urejeno tudi vse ostalo. Kod bi prišel iz pekla v raj. Po zelo prijetnem sprejemu v hotelu (z pijačo dobrodošlice), smo se malo osvežili in odšli na sprehod v mesto. Za ogled Pompejev smo bili namreč že prepozni. Pri večerji v prijaznem lokalu so nam postregli s testeninami, solato in mečarico na žaru.
- Tretji dan smo prvozili 305 km
Četrti dan
Zjutraj po zajtrku smo odšli iz hotela čez cesto in si ogledali izkopanine mesta Pompeji. Moram priznati, da je mesto vredno ogleda.
Za ogled lokacije smo porabili okoli dve uri in pol – za površen ogled brez vodiča. Ogled z vodičem traja od 2 do 4 ure, odvisno za kateri »paket« izberete. Na sliki se v ozadju vidi tudi vulkan Vezuv, na katerega pa se žal nismo imeli časa povzpeti. Po ogledu smo se odpeljali naprej po naši poti, proti Siciliji.
Četrti dan smo zaključili v vasici Amantea, kjer smo si kot vse ostale prenočišča, tudi tega rezervirali dan prej. Težava je nastala, ker navigacijska naprava ni našla naslova. Tako smo bili primorani poiskati pomoč domačinov, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč. Za vse naslednje prenočišča smo si pomagali s koordinatami, ki imajo na že omenjeni strani vnesene za vsa prenočišča.
- Četrti dan smo prevozili 320km
Peti dan
Po zajtrku s pogledom na morje v prijaznem prenočišču »A casa di Laura« smo se odpeljali proti Siciliji. Ker pot vključuje tudi približno 15-minutno vožnjo s trajektom, smo tega koristili med Reggio Calabria in Messina ter nato po hitri cesti naprej proti Palermu. Naj omenim, da na hitri cesti skoraj ni bencinskih črpalk in smo se za polnjenje goriva morali odpeljati do bližnje vasi. Pozno popoldan smo prispeli do cilja (hotel Citta del Mare), ki se je nahajal približno 40 km naprej od Palerma, poleg mesta Terrasini. To je velik hotelski kompleks, z bazeni in tobogani, z zelo lepo urejeno okolico in povprečnimi sobami. Naj pa omenim, da so na recepciji popolnoma neprijazni in neustrežljivi, poleg tega pa smo imeli parkirane motorje okoli 300 metrov proč od sobe, ker v kompleksu ni dovoljena vožnja. Tu smo prenočili tri noči.
Vsi bazeni so bili od 12:30 do 15:00 zaprti. Prav tako kot večina po celi Italiji, so vse restavracije odpirali šele ob 19:30. Tako smo bili večinoma celo potovanje čez dan brez hrane, oziroma smo si pomagali s hitro prehrano.
- Peti dan smo prevozili 436 km
Šesti dan
Ta dan smo si rezervirali za počitek in kmalu po zajtrku odšli na brezplačen avtobus, ki je peljal na zasebno plažo hotela.
Tam smo se prvič »namočili« v morju na našem potovanju. Ker pa tudi avtobus med 12. in 15. ne vozi, smo tam v zavetju sence dočakali popoldan. Popoldan smo še izkoristili za vožnjo na toboganih, ki so se v morje spuščali z visoke pečine, preko nekaj malih bazenov.
In spet smo bili nazaj na motorjih. Sedmi dan smo se odločili ogledati bližnje mesta okoli našega hotela. Zato smo po obmorski cesti krenili proti gori Erice, na kateri leži lepo grško mesto, do katerega se je mogoče peljati tudi s kabinsko žičnico.
Tam smo spili kavo in se odpravili po drugi strani hriba v dolino proti mestu Trapani, ki geografsko leži nekje na koncu Sicilije.
Zaradi neznosne vročine smo se od tu kaj hitro »pobrali« nazaj proti našemu hotelu, vendar se nam je kljub temu, da ta dan nismo uporabljali Garmina, uspelo izgubiti.
Na kar smo se kar na enkrat znašli v centru mesta Alcamo in našli prelepo razgledno ploščad s čudovitim razgledom.
Seveda smo bili za sicilijanske navade še prezgodni za prehranjevanje, pa smo se vrnili nazaj v hotel. Kot se za ta kompleks spodobi, smo za večerjo zopet jedli pizzo, kot že dva dni prej.
- Sedmi dan smo prevozili 170 km
Osmi dan
V popoldanskih urah smo prispeli v prenočišče Villa Jolanda & Carmelo, kjer smo se nastanili in kmalu po tem odšli na oglede zgoraj omenjenih znamenitosti. Tempelj Concordia, ki velja za najbolje ohranjen grški tempelj na svetu.
Scala dei Turchi
Po razvajanu na toplem sončku smo se odpeljali do prijazne gostilne, kjer smo spoznali natakarja, enega od redkih Italjanov, ki je govoril angleško, po vrhu vsega pa je še ljubitelj Mariborskega nogometa. Seveda pa potovanje ne bi bilo zanimivo brez zapletov. Verjetno mi prav zaradi tega po večerji ni startal motor. Kot smo po hitrem pregledu ugotovili, se je izpraznil akumulator. Izključil sem prednji žaromet in s poganjanjem startal motor, da smo se pripeljali vsaj do našega prenočišča. Tam nam je prijazni lastnik prenočišča poklical avtoelektrikarja, ki je obljubil, da pride naslednje jutro.
- Osmi dan smo prevozili 242 km
…se nadaljuje na naslednji strani
