Motocikel Kawasaki KLE 500 je že skoraj legenda. Je eden prvih predstavnikov motocikla za vsak dan, fun-bike, ki pa je primeren tudi za krajša potovanja.
Kawasaki KLE, ki ga vozim, je izdelan leta 2003. Jeseni se je števec ustavil na štirinajst tisoč kilometrov. V nadaljevanju bom opisal nekaj svojih izkušenj.
KLE-ja od moči ne razganja, je pa 48 KM in 48 nm navora dovolj za dinamično vožnjo. Motocikel je cenovno ugoden, novega dobite za okrog milijon tristo tisoč tolarjev. Dvovaljni agregat je preizkušen in zelo zanesljiv, prav tak se vrti tudi v starem modelu ER-5, še prej pa v modelu GPZ. Menjalnik ima šest prestav, pri potovalni hitrosti 120 km/h se agregat vrti s 6.000 obrati v šesti prestavi. Vzmetenje ni popolnoma nastavljivo, le pri zadnjem vzmetenju je možna nastavitev prednapetosti.
Vožnja
Na KLE-ju se sedi relativno visoko, sedež je od tal odmaknjen 86 cm, tako da je sedenje bolj po godu visokoraslim voznikom. Posledica tega je dober pregled v prometu. Motocikel je kljub temu zelo okreten, tudi pri manjših hitrosti. V ovinke se lepo nagiba za enduro, tudi do zelo ostrih naklonov (beri do tačke). Vendar hitrostnih rekordov z njim ne boste postavljali, kljub temu, da razvije kar visoko končno hitrost (170 km/h) glede na moč in enduro gene. Pri hitrostih nad 120 km/h se pokaže, da sicer majhen vetrobranski ščit kar dobro ščiti pred vetrom. S KLE-jem se da zapeljati tudi izven ceste, vendar se tam zaradi kar velike mase (205 kg s tekočinami) ne počuti najbolje. Makadamska ali kakšna gorska cesta, to pa ne predstavlja nobene ovire, še več, položaj na motociklu in visoko ter široko krmilo omogoča vožnjo stoje in drsenje skozi izhode ovinkov ob odprtem plinu.
V primeru da sta na motociklu dve osebi in nekaj prtljage, se pokaže, da bi deset konjskih moči in nekaj več navora zelo koristilo. Posebej, če se tako otovorjen pelješ v klanec, to hitro ugotoviš. Ogledala na motociklu dobro služijo namenu, le pri hitrosti nad 120 km/h se začne pojavljati rahlo tresenje, kar nam nekoliko zamegli pogled nazaj. Montaža zadnjega potovalnega kovčka je enostavna, ne potrebujemo nobenih nosilcev, le na prtljažnik pritrdimo ploščo in na njo kovček.
Kawasaki KLE 500 ni motocikel presežkov. Le petsto kubičnih centimetrov ne dela čudežev, kljub dobremu navoru. Motor največjo moč 48 KM in navor 45 Nm doseže pri 8.500 oziroma 7.500 obratih. Armatura je špartanska, ne vsebuje ničesar, kar ni nujno potrebno. Tu predvsem pogrešam merilnik nivoja bencina v rezervoarju, ki pa bi lahko sicer bil za kakšen liter ali dva večji.
S polnim rezervoarjem prevozimo približno 200 kilometrov do rezerve, ki znaša 3,4 litra. Poraba se giblje od pet do sedem litrov na 100 km, odvisno od režima vožnje. Sicer pa motor dobro pospešuje le pri visokih obratih, takrat pa postane malo bolj požrešen. Motocikel nima prostora za shranjevanje malenkosti pod sedežem, kar predstavlja velik minus.
Vendar, novega KLE-ja se bo v letu 2006 dobilo za samo 1.294.320 SIT , kar ni veliko in lahko kakšni od omenjenih pomanjkljivosti gotovo pogledamo skozi prste. Vsekakor je KLE 500 vreden omenjene vsote, posebej če malo pogledamo po konkurenci (BMW F650, Honda Transalp). Honda Transalp 650, ki je nekoliko močnejši, vendar pa podobno zasnovan motocikel, je približno za 350.000,00 SIT dražji. O kvaliteti in priljubljenosti Kawasakija KLE 500 pa govori tudi visoka cena rabljenih motociklov.
Nasmešek na usta nam privabi znesek registracije in zavarovanja, ki znaša zaradi majhne kubature le nekaj čez 70.000,00 SIT brez kakršnega koli bonusa. Tudi vzdrževanje tega motocikla je poceni. Pohvalim lahko tudi zanesljive zavore, ki kljub le enemu zavornemu disku na vsakem kolesu dobro opravljajo svojo nalogo.
Modelsko leto 2006 je dočakalo manjšo posodobitev, vizualno so ga osvežili z novo masko, žarometom, vse skupaj zelo spominja na model Z750/100. Sedež, ki je pri starem modelu doživel kar nekaj kritik, je sedaj nekoliko bolj udoben, kar so dosegli z dvojnim polnjenjem. Motor ni pridobil več moči, bil pa naj bi nekoliko bolj prožen, za zadostitev okoljevarstvenih kriterijev pa so ga opremili s katalizatorjem. Gorivo se vbrizgava še vedno s pomočjo vplinjačev.
s KLE jem sem v nekaj letih prevozil dobrih 20 000 km. Relacije MB via Peljesac v Velo luko in nazaj cez Bosno, so bile zanj mala malica. Edini defekt je bil pocen izpusni lonec, ki po varjenju se vedno drzi. Sedaj ima moja SINGERICA preko 30 000 km in zadovoljnega drugega lastnika. No, glede zavor se ne strinjam, ker so bile absolutno slaba tocka. Dobro, da so popravili sedez, saj za mojih 90 kg je bil preozek. Z BMW Dakarjem jih imam ze cez 50 000, cez komot ga ni. Manjka pac tisti 100 % obcutek sigurnosti v motor pri dolgih potovanjih. LP in mnogo kvalitetnih km ti zelim! Ata IBA.