Domov Testi Kawasaki Z250SL ABS

Kawasaki Z250SL ABS

0

Rada imam Rakitno. Ni mi pretirano od rok. Če prejšnjo noč ni deževalo in z bankin spralo peska, je cesta fletna in ravno prav zavita. Pa sem sedela tam nekje proti vrhu v senci ob devetih zjutraj in gledala svojo novo igračo. Gotovo je bil še malo zaspan. Vsaj tako sem si predstavljala, ker sem imela še delno zalepljeno vsaj eno oko.

Tehnikalije

Poganja ga 249-kubičen (štiritaktni) enovaljnik z 20,6 kilovati oziroma 28 konjskimi močmi in veliko željo do vrtenja. Največjo moč doseže pri 9700 vrtljajih na minuto, najvišji navora pa pri 8200 vrtljajih. Osnovan je na agregatu, ki poganja KLX250, a je bil v potrebi po malce bolj dinamičnem in športnem značaju deležen nekaj predelav za boljše kompresijsko razmerje in podajanje moči, nov pa je tudi menjalnik. V spodnjih vrtljajih v primerjavi s tekmeci nima zelo veliko navora.

Agregat ima športno dušo in veliko veselje do vrtenja. Servisni interval Z250SL je na 12.000 kilometrov.

A tega v višjih vrtljajih za tako drobno kobilico ne manjka. Morda je prav zato še bolj primeren za začetnike. V višjih vrtljajih – nad 7000 pa tja do blokade pri 11.000 vrtljajih je simpatično športen. Zvok iz izpuha pri umirjenem vozakanju ni dramatičen, a ker smo »eko« in ozaveščeni ter vemo, da je tuljenje izpuha med vožnjo skozi naselja tečno, je to dobro. Vsaj v mojih očeh.

Kako se pelje?

Zavorni sistem je zelo dober in primeren tudi za večji in težji motocikel.

Ponj sva šla v Maribor in na voljo sva imela dve možnosti  – za pot nazaj porabiti konkreten del dneva po magistralni cesti ali avtocesta. Časa tisti dan ni bilo na pretek, pa je Moji Malenkosti preostalo le, da se z njim loti avtoceste.  Kako nepopisno dolgočasna, zoprna in naporna je lahko na motociklu, ki njej ni namenjen najbrž veste tudi sami. Da je 150 kilometrov dolga vožnja z 250-kubičnim motorjem lahko prava muka ….no, verjemite mi na besedo, če je niste imeli prilike opraviti v svoji moto karieri. Majhni motocikli so pri višjih hitrostih nemirni (če jih sploh dosegajo, višje hitrosti namreč), naporni, imajo slabo vetrno zaščito, neudobni in sploh nekaj česar nočemo.

Ko se človek v naprej pripravi na dolgotrajno trpljenje ga …se zgodi, da pod rit dobi nekaj, kar prav prijetno preseneti. Motorček, za katerega boste plačali 4.379 evrov ( z ABS-om vred), »leti« mnogo več, kot je najvišja dovoljena hitrost na avtocesti in je kljub svojim borim 150 kilogramom pri taistih hitrostih mnogo bolj stabilen od mariskaterega mnogo večjega, težjega in seveda tudi dražjega skuterja.
Stabilnost pri višjih hitrostih praviloma prinese manjšo vodljivost v zaprtih zavojih – nekaj česar si začetnik na svojem prvem motociklu zagotovo ne želi. Čeprav je Kawasaki Z250SL ABS mnogo bolj stabilen od dražjega pa tudi bolj “nervoznega” KTM-ovega Duka 200, je izredno ubogljiv.
Ker je vitek, vodljiv in lahek, pa tudi cenejši od marsikaterega skuterja, je vožnja po mestni gneči lahko pravi štos. Drajsanje po ovinkih – tega imamo vsi radi, pa cel žur  – agregat v nižjih vrtljajih sicer nima prav veliko navora, a se sila rad vrti in športno tuli, da je ročico za plin veselje ožemat do 10.000 in celo naprej. Tam tudi čisto fletno poskoči in pokaže vseh 28 konjskih moči. Kakšno pa tudi malo »zlaže« navzgor, če ga ocenimo samo po občutku na oslinjen prst.

Vzmetenje je primerno ceni in segmentu motocikla. Ima malce kratek hod, a je na lepi cesti precej zgledno.

Pri Kawasakiju so vedno znali narediti dober zavorni sistem. Imajo pač veliko dirkaških izkušenj, pa tudi dovolj jasno jim je, da brez dobrih zavor ni pravega užitka. Razen, če ste podprti s konkretnimi spidvejaškimi izkušnjami. A le redko kdo od nas je.
S super zavornim sistemom so recimo prijetno presenetili že pred leti, na prvi generaciji ER6. Presenetili pač zato, ker na »budget« motociklu dotlej zelo dober zavorni sistem pač ni bil pravilo. Tudi Kawasaki Z250SL jih ima. Dobre zavore namreč. Čeprav je na prednjem kolesu le en zavorni kolut, ta drži ko pes klobaso, ko je potrebno.  Piko na I postavi sistem ABS – verzija brez njega vas bo stala 3.888 evrov, a je sistem  ABS zagotovo vreden svojega denarja.
Nekaj peska, zalivka na nepravem mestu ali pika olja tam kjer ne bi smela biti, vam utegnejo hitro pokazati, da se splača seči globlje v žep ali še malo stisniti za počitniško delo.

Krmilo je ozko, kar je dobrodošlo v mestni gneči, a v ogledalih boste videli predvsem svoje komolce.

Skromni gabariti

Ti prinašajo svoje prednosti, imajo kakopak tudi svoje negativne strani….če so vam zrastle daljše noge ali ste v celoti nekoliko bolj konkretno odmerjeni, kot je povprečna motoristka. Krmilo je sorazmerno ozko – kar je dobro, če ste povprečno raščena dama ali mlajši začetnik, ali ko se tlačite skozi mestno gnečo. Morda pa ne tako zelo dobro, če se boste z njim podajali na pot daljšo od 100 kilometrov in niste skromno odmerjeni.
A  koncev tudi gat ne nosimo vsi iste konfekcijske številke.

Pa sej tole itak ni za daljše poti, boste rekli.
Praviloma so motocikli manjših prostornin, takšnih kot je Z250SL, res precej nadležen sopotnik za daljšo pot. Tako kot mula – gre, a ne s pretiranim navdušenjem. Pa so pri Kawsakiju z novim Z250 naredili takšno temperamentno malo kobilico, ki bo – če ste pravih gabaritov zanjo, peljala precej udobno tudi dlje. In ne prav počasi. Ne prav zaspano.
V resnici je Z250SL en sila simpatičen izdelek, ki jo zelo konkretno maha vštric s konkurenco. Tu in tam jih tudi preseže.

Recimo…Ker slovenski kupci kljub dejstvu, da je velik del motornih koles, ki jih kupujemo izdelan nekje v Aziji, še vedno gojimo odpor do izdelkov izdelanih vzhodneje od Lendave, bom z velikim in z malce zlobe podprtim zadovoljstvo zapisala, da je novi Z250SL izdelan na Tajskem. Izdelan je lepo. Roko na srce, je izdelan mnogo bolj pozorno kot indijski »produkti«, ki smo jih imeli priložnost voziti.
Čisto mimogrede naj ob priliki navržem, da imam enega takšnih – indijskih izdelkov namreč, v domači garaži in sem z njim strašansko zadovoljna. Ni biser, ker zanj nisem plačala toliko, da bi lahko bil, a na cedilu me ne pušča.  (Toliko o azijskih izdelkih.)

Z250 je lepši..

A ni dražji.

Tako kot vsak motocikel, tudi Z250SL ni popoln. Ker je krmilo ozko, boste v ogledalih videli predvsem svoje komolce. Tudi prostora za dolge noge malce zmanjka. Je pa sedež dovolj ozek, da se na njem lepo doseže do tal. Motor je lahek. Agregat nenaporen, a nič zaspan. Zavorni sistem zelo dober. Motocikel je sila čeden na pogled.  Poraba je skromna.

Sedež je spredaj športno ozek in ni pretrd.

In če se tole ne bere dovolj zanimivo, da bi ga kupili, so pri Kawasakiju naredili še en, še bolj fleten, še bolj poskočen in še bolj čeden motorček za zelo fletno ceno. Z300.
O tistem pa v našem naslednjem testu.

NI KOMENTARJEV

Exit mobile version