Spomnim se, ko sem v devetdesetih gledal Micka Doohana, ki je dirkal v GP500, Valentino Rossi, Max Biaggi in Loris Capirossi pa so se preganjali na Aprilijinih RS 125 in 250. Skoraj dve desetletji po njenem prihodu še vedno lahko kupite legendarno RS 125, a prihodnost se skriva v RS4125. Vozil sem jo na severu Italije na progi Vairano.
Vsi vemo, da so male dvotaktne 125-ke lahko mnogo hitrejše kot modeli z mnogo zmogljivejšimi agregati. RS 125 lahko “stunamo” na približno 24 kilovatov (33 konjev), novo RS4 pa na 18 kilovatov (25 KM). Primerljivo 180-kubičniku. RS4 je varčnejša, saj porabi manj goriva, je zato mnogo bolj “zelena, pa tudi vzdrževanje je veliko cenejše.
Preizkusil sem “legalno” verzijo, takšno s 11 kilovati. Z njimi postreže pri 10.500 vrtljaji in jih dopolni z 11 Nm navora pri 8500 vrtljajih na minuto. Doseže najvišjo hitrost 120 kilometrov na uro in se tako lahko (sorazmerno) varno in suvereno udeležuje tudi prometa na hitrih in avtomobilskih cestah, pa tudi agregata ob tem ne bo razgnalo od nezemeljskega napora.
Štiritakten agregat omogoča “križarjenje” od 8500 vrtljajev dalje n pri tem ne požira norih količin goriva, pač pa je v resnici zelo varčen. Na pisti je RS4 najbolje vlekla med 10.500 in 11.000 vrtljaji. Skromno območje za “biti hiter”, pa še na število vrtljajev je potrebno paziti ves čas. No, v primerjavi z dvotaktnikom ima RS4 veliko več moči v srednjem območju vrtljajev, s katero se odkupi za “primanjkljaj” končne moči. Med preizkusom je bilo preganjanje z novinarskimi sotrpini zabavno – ko sem se na progi znašel sam in nisem mogel več nikogar preganjati, je postalo dolgčas.
Pri Apriliji trdijo, da je suha masa motocikla 134 kilogramov (RS 125 tehta 121 kg) – malo za štiritaktnika. Čeprav sem konkretno odmerjen osebek, bi ob površnem pregledu fotografij testne vožnje lahko trdil, da sedim na RSV4 in ne RS4.
Vzmetenje ni nastavljivo, a so pri Apriliji našli odlično standardno nastavitev, čez katero se nisem mogel pritožiti, čeprav ne sodim v ciljno skupino voznikov, niti nisem njim podobno odmerjen. Sumim, da se drobna superšportnica z večjim voznikom pelje še bolje.
RS4 sem vozil le pa progi, a je bilo iz vožnje več kot očitno, da se bo odlično znašla tudi na cesti in v prometu. Nič zahtevnega vzdrževanja in goltanja olja, samo bencin. Zelo malo bencina.
Agresiven oklep je čedno oblikovan in z veliki žarometi bo v vzvratnih ogledalih avtomobilov na priv pogled vzbujala vtis velikega motocikla, kar bo na plan zbezalo več spoštovanja s strani avtomobilistov. Izpuh je elegantno skrit v spodnji del oklepa, pa tudi zveni mnogo bolj odraslo kot pri dvotaktniku.
Sedež je športen in temu primerna je mera udobja, ki ga nudi. Enako velja za ostalo ergonomijo. Sedež sopotnika je mogoče pokriti s športnim pokrovom, pod katerega bo mogoče vtakniti kakšno drobnarijo ali dve. Ogledala so široko nasajena in nudijo dober pregled nad dogajanjem v prometu za motociklom.
Zaključek:
Aprilia RS4 125 je več kot prikladna za vlogo sanjskega motocikla mladostnikov, a bo po godu tudi malce starejšim in bolj izkušenim. Oblikovana je kot “odrasel” model motocikla in tudi z blokado razvije dovolj visoko hitrost za varno udeležbo vseh vrst hitrih cest. Skuterji so prikladen način transporta, a RS4 je namenjena tistim, ki si želijo pravi motocikel, ne nadomestka. S “quickshifterjem” je RS4 še bolj nezahtevna in preprosta za uporabo, le pri pretikanju navzdol ne pozabite na sklopko.
Cena RS4 v Sloveniji znaša 4.290,00 evrov – sorazmerno visoka v primerjavi s tekmeci kot sta Honda CBR125 (3.490,00 evrov) in Yamaha YZF R125 (3.800 evrov), a Aprilia za ta denar ponuja občutno več kot konkurenca. V domačo garažo pa jo bodo kljub temu pripeljali samo tisti mladi motoristi, ki bodo imeli srečo in jim bodo pri nakupu pomagali starši….in tisti, ki si jo bodo zares želeli, saj jo bodo lahko prislužili le z res trdim delom.
Bleda senca RS-ke
odblokirana 18 kW? Skoraj nebi verjel da z enostavnim posegom iztisneš ven toliko. če je res pol ma tole čudo precej zdravo mašino (rotaxova?)