Test: Aprilia Scarabeo 200 GT

Aprilin Scarabeo 200 GT je simpatičen mešanec med mestnim brenčalom in maksi skuterjem. Dobro se znajde pri vijuganju med stoječimi avtomobili kot tudi na izletu na odprti cesti.

Oblika Scarabea izhaja nekako iz 50. let ko se je po italijanskih cestah vozilo vrsto podobnih dvokolesnikov. Odet v sivino in črnino ne izgleda prav nič bahaško prej sramežljivo, vendar zaradi tega prav izstopa. S svojo obliko tudi ne bo vznemirjal src najstnikov, pa nič ne de, saj je namenjen odraslim.

Osnova Scarabea je cevni okvir narejen iz nateznostno visoko odpornega jekla, za vzmetenje prednjega dela skuterja skrbijo teleskopske vilice z premerom 35 mm in hodom 110 mm. Na zadnjem delu pa za deluje motor kot nihajna roka z dvojnim vpetjem, naj pa je pritrjen blažilnik na katerem lahko nastavljamo prednapetost vzmeti. Za ustavljanje skrbi spredaj 260 mm velik kolut v katerega grize dvobatna čeljust, na zadnjem delu pa 220 mm kolut. Vse skupaj pa stoji na 16 palčnih kolesih. Za premikanje Scarabea skrbi enovaljni štiritaktni tekočinsko hlajen motor z štirimi ventili katere poganja odmična gred nameščena v glavi motorja. Za prenos motorne moči skrbi variomat v kombinaciji s centrifugalno sklopko.

Scarabeo se izkaže s svojo okretnostjo v mestni gneči kakor tudi na odprti cesti. V ovinke gre suvereno vendar ne pozabimo da to ni športnik in da je vzmetenje vseeno nastavljeno bolj na udobje pa tudi okvir ni vrhunsko tog. Z mesta pospešuje ognjevito, prehitevanja do 120 km/h so varna in živahna, števec hitrosti pa se ustavi malo nad 140 km/h. Pri hitrostih nad 110 km/h je rahlo moteča je smo občutljivost na zračne vrtince. Tudi vožnja po makadamu Scarabeu ne predstavlja nobenega problema. Cestne neravnine dobro pobira, le na hitrih ovinkih mu je ljubši lep asfalt. Zadnja zavora dobro zavira, sprednja pa za hitro ustavljanje potrebuje kar precej moči in občutek na ročici ni najboljši. Dodelana aerodinamika poskrbi da smo dodobra zaščiteni pred vetrom dežjem.

Sedež je pojem udobja tako za voznika kot tudi za sopotnika povrhu vsega pa je nastavljiv, tako, da lahko nastavimo razmak med voznikom in sopotnikom. Položaj voznika je zelo naraven in neutrajajoč, pogrešali bomo le nekoliko več prostora za noge vsaj se med njima nahaja zajeten sredinski greben. Pod krmilom se nahaja precej velik pokrov predala ali bolje rečeno predalčka ki pa žal ne prepriča. Pod sedežem najdemo samo pokrovček rezervoarja goriva, na žalost pa tam ni nobenega prostora za odlaganje prtljage. Za prtljago na Scarabeu skrbi odličen 52 litrski kovček, kateri ima na sprednji strani vgrajeno naslonjalo za sopotnika. Ogledala so nataknjena na kovinske peclje, in so pregledna in mirna. Luči so odlične, merilniki so pregledni, kontrolne lučke vidne, ura je tam, števca dnevih kilometrov pa nismo našli. Stikala so solidna plastika pa je povprečna italjanska. Scarabeo se lahko pohvali tako s centralnim stojalom kot s stransko tačko vendar je slednja nerodno skrita pod zložljivo sovoznikovo tačko. Na seznamu dodatne opreme pa najdemo stranski 20 torbi, veliko ali športno vetrobransko steklo, varnostno pletenico za miren spanec in pregrinjalo za noge.

Končni vtis je zelo dober, na manjše pomanjkljivosti pa med vožnjo z lahkoto pozabimo. Scarabeo predvsem navdušuje s svojim udobjem, preseneča pa z odlično lego na cesti in motornimi zmogljivostmi. Ne pozabimo pa tudi na porabo ki je med testom znašala borih 3 l /100km. Prodajna cena je povsem sprejemljiva, pa tudi Apriliina dvoletna garancija nekaj šteje.

Spidi