Test: Aprilia Tuono 1000 R

Občutek. To je tisto, kar šteje. Zakaj bi se potem sklanjali za nizkim in ozkim krmilom, ko pa se tako občuti manj moči? In zakaj bi se skrivali pred vetrom, ko pa nam ravno ta daje občutek hitrosti? Aha, s pravim “sportakom” smo hitrejši. Khm, nam na izletu do obale kdo pritiska štoparico?

Dol s plastiko ter visoko krmilo, prosim!

Pri Apriliji so bili s predstavitvijo Tuona prve generacije med prvimi, ki so že v tovarni slekli športnika in tako motoristom ponudili priložnost, da kupijo serijskega cestnega bojevnika (street fighter). Koncept je navdušil z uporabnostjo ter s svojo pojavo. V primerjavi s slokim trupom je prednja maska z velikim vizirjem kresala mnenja, a ravno to je naredilo vozilo (še) prepoznavnejše.

Ko so predlani pokazali novo generacijo športnice RSV, smo nestrpno čakali dan, ko jo bodo slekli in pokazali še Tuona.

Nova Aprilia Tuono 1000 R je zdaj zapeljala na ceste. Kot pričakovano, povsem posnema oblikovalske poteze dirkaške sestre. Prednja maska z dvema lučema (in ne več eno veliko) se spodaj začne z zajemalniki zraka in zgoraj konča s kratkim vizirjem. Ta glede na svojo velikost presenetljivo dobro usmerja zrak čez čelado, vožnja je zmerno udobna tudi pri 150 km/h. Posoda za gorivo, sedež ter zadnji konec so enaki kot pri RSV. Lepi, torej. Več sprememb je nižje, kjer ni plastičnega oklepa. Vseeno je oblikovalcem in inženirjem uspelo lepo zapolniti prostor okrog agregata, da razne posode in usmerjevalniki zraka ne dajo vtisa, kot bi jih kdo postavil tja pomotoma. Tako je Rotaxov dvovaljnik zakrit celo bolj, kot bi od “slečenca” pričakovali. Široko konično krmilo v zlati barvi je privijačeno na zgornjem križu prednjih vilic, distančniki ne štrlijo več tako visoko kot pri predhodnici.

Tako se na Tuonu sedi precej pokončno, z razširjenimi rokami in zmerno pokrčenimi nogami. Položaj ugaja med manevriranjem po mestu (tu bi si včasih želel še malce večji kot zasuka krmila), med lagodnim ubiranjem zavojev, pa tudi pri divjaški vožnji. S širokim krmilom je prekladanje vozila med ovinki uživaško lahko opravilo, po zadnjem kolesu pa se motocikel pelje kar sam. Diši po supermotu… S sedežem in ročaji je solidno poskrbljeno tudi za sopotnika, le stopalke so nameščene tako, da kolena silijo v neprijetno pokrčen položaj. Slišal sem sopotničine pripombe, da se pri odprtem plinu v zadnjico in hrbet čuti toploto, verjetno zaradi precej visoko zaključenega para izpušnih loncev.

Pogonski sklop je za prste obliznit. Velik dvovaljnik lepo prižiga, vleče že od prostega tega naprej. Ne verjamete? Pri 2000 vrtljajih lahko že do konca odprete plin, brez strahu pred cukanjem in neprijetnimi vibracijami. Zato tudi kolovratenje po mestu ni muka, kar bi sicer zaradi precej trde ročice sklopke lahko bilo. Dolgega zasuka ročice za plin v prazno se sicer navadiš, a ga vseeno ne bi bilo treba. Večjih vibracij ni zaznati, zmerno se pojavijo le pri pospeševanju tam nekje pod 6000 vrtljaji. Grom je za vsakdanje izlete, ko nam divjanje ne diši, prijetno hiter že do tega območja. V šesti prestavi na avtocesti je to dovolj za krepko preseganje zakonskih omejitev. Ko pa si zaželite več, pa vztrajajte pri polnem plinu tja čez številko 8 na obratomeru in se dobro primite krmila. Hudo adrenalinska so pospeševanja v prvi prestavi na slabših asfaltih, ko se zadnje kolo na izhodu iz zavoja najprej zavrti v prazno, potem pa guma zagrabi in prednja luč osvetli nebo. Jap, to mi je všeč!

K takim karakteristikam agregata se spodobi tudi kvalitetno podvozje. Hej, tudi tukaj Italijani niso varčevali. Same izbrane komponente se izkažejo odlično! Vzmetenje je športno trdo in povsem doraslo motociklu, le pri ostrejši vožnji v dvoje zadnji konec (serijska nastavitev vzmeti) lahko za trenutek zaplava. OK, v tandemu se tako ali tako vozi počasi, kajne? Prednji konec kljub serijsko nameščenemu stabilizatorju na pospeševanju v dolgih zavojih lahko malenkost zaniha, sploh če je podlaga slaba. Ampak ne zgodi se nič nepričakovanega, nekontroliranega. Sorodstvo z RSV je očitno, Tuono je zdrav športnik!

Zavore? Brez pripomb. Če nismo prezahtevni, prednjo lahko stiskamo le z eni prstom, dva sta zadostujeta vedno. Zadnja je dovolj močna, da motocikel pri zaviranju ohranimo miren, v krajše zavoje pa celo dovoli odnašanje zadnjega kolesa. Dunlop 208RR se za cestno uporabo dobro izkažejo, motocikel ne zdrsava tudi pri močnem pospeševanju, če je le podlaga dobra. Pa še hitro so ogrete na delovno temperaturo.

Na preveliko hitrost nas opozarja digitalni, na primerne vrtljaje pa pregleden analogni števec. LCD zaslon ima še precej ostalih funkcij, kot so štoparica, povprečna hitrost, prevoženi dnevni in skupni kilometri… Med “trip-i” preklapljamo z velikim gumbom na levi komandni ročici, ostale funkcije spreminjamo z manjšim knofkom na isti strani, ki ga pritisnemo s kazalcem. Računalnik pritisk zazna precej pozno, zato tačas ne buljite v zaslon. Tista sekunda je na cesti lahko dolga…

Pohvalno je, da so pri Apriliji pazili tudi na prtljago (kaveljni za pripenjanje pod zadnjim sedežem), tako da bo tam lahko našla prostor spalna vreča in zvita ležalka. Ker kovček ji prav nič ne pristoji, se mi zdi. Malo manj pohvalna pa je poraba goriva, ki pa je tudi edina večja zamera na letošnji novinki. V času testa je znašala najmanj 7, pa tudi čez 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Konkurenca namreč popije liter ali dva manj. Je štirivaljnik Tuonu sploh konkurenčen? Khm… Vaša izbira.

Ker ima visoko krmilo, ker se na njej sedi dovolj udobno in hkrati športno, le na drugačen način, ker ima odličen agregat in še bolj odlične ostale komponente in ker je čedna…
…ostaja Tuono v samem vrhu motociklov, ki bi si jih želel v domači garaži. Tudi če je tista prejšnje generacije.

Cena pri zastopniku Avto Triglav d.o.o. znaša na dan objave 2.699.990 SIT.
Foto: Andrej Mežnaršič

[Nagradna igra “Tuono strip”

Zadnjih osem slik v galeriji spodaj predstavlja foto-strip. Napiši svojo zgodbo: dodaj kratek podpis pod vsako izmed osmih slik in vse skupaj do 31.8.2006 pošlji po e-pošti. Najboljši strip bomo objavili, avtor pa bo prejel motosvetov darilni paket (motosvetovo majčko, pisalo, obesek za ključe, vžigalnik in dve nalepki).