BMW K1300S

Po BMW-jevem športnem potovalniku K1300GT, ki smo ga okušali pred kratkim, smo nekoliko podrobneje preizkusili še trenutno najbolj športni bavarski motocikel K1300S, za katerega lahko brez pretiravanja rečemo, da nas je navdušil.

Slovenski novinarji smo menda premalo kritični do motorjev, če ne že celo podkupljeni s strani zastopnikov različnih znamk. Tako naj bi se govorilo na ulici, zato sem se tega sestavka lotil toliko težje, saj o K1300S ne morem pisati drugače, kot z ogromno mero naklonjenosti do motorja, ki me je navdušil v vseh pogledih. Kakorkoli, zaradi tega članka v moji garaži ne bo stal nov “sponzorski” BMW, o čemer se lahko kadarkoli prepričate.

Osnova vsakega športnega motocikla je agregat in tu K1300S briljira. Vrstni štirivaljnik z naprej pomaknjenimi valji, zmore 175 konjskih moči pri 9.250 vrtljajih v minuti in 140 Nm navora pri 8.250 vrtljajih v minuti. Tako je model S za dve konjski moči močnejši od slečenega modela R, v primerjavi z modelom GT pa je močnejši za 14 konjskih moči in 5 Nm navora. Že ti podatki povejo, da gre za zelo zmogljiv agregat, ki 258 kilogramov (s polno posodo goriva) težek motor brez težav požene do skoraj 300 kilometrov na uro. Agregat ima tolikšno zalogo moči in navora, da je praktično vseeno v kateri prestavi vozimo, z obratom ročice se lahko vedno lotimo prehitevanja ali pospeševanja iz zavoja.

Motor je bol umirjeno oblikovan kot nekateri drugi bavarski modeli in zato nagovarja širši krog motoristov, ki imajo pri določenih BMW-evih modelih dostikrat deljeno mnenje. Med vožnjo občutimo predvsem dobro vetrno zaščito, tako da nam ni potrebno biti vedno sklonjen naprej, mogoče pa je dokupiti tudi športno ali povišano vetrobransko steklo. Položaj krmila in stopalk je dober, sedež za športnika nadpovprečno udoben, sopotnica ali sopotnik pa bosta le redko kje deležna tako izdatno odmerjenega sedeža. Če konkurenca pri agregatu še uspe parirati Bavarcem, pa jim to ne uspe pri ostalih delih motocikla. Testni motor je bil ob integralnem ABS-u opremljen še z elektronskim sistemom prilagajanja podvozja ESA (podrobneje smo ga predstavili pri modelu K1300GT), stabilnostinim sistemom ASC, ki preprečuje zdrs kolesa ter “hitrim menjalnikom” o katerem nekaj več kasneje.

Kdor pozna cesto med Kamnikom in Mozirjem ve, da se dober asfalt in uničena cesta izmenjujeta vsakih nekaj kilometrov, a s pravočasnim preklapljanjem med sport, normal in comfort programi podvozja, je bilo tokrat mogoče to relacijo odpeljati zelo hitro brez bolečin v zapestju, ki jih povzroči slaba cesta. Ker sem motor tokrat vozil bolj agresivno kot “težjega” GT-ja nedavno, so bile tudi razlike med posameznimi programi bolj opazne. Sport program je samo za lepe ceste, saj takrat motor “sedi” zelo trdo, normal je za vsakodnevno dinamično vožnjo, comfort pa nam nudi zelo udobno vožnjo pri kateri pa moramo računati, da motor včasih tudi rahlo zapleše ob kakšni večji luknji v cesti.

Samo podvozje je odlično, motor je stabilen in odlično drži smer, duolever pa poskrbi, da se motocikel pri zaviranju spredaj skoraj ne poseda. Tudi kardanskega prenosa ni tako močno čutiti kot bi pričakovali, pri prestavljanju navzgor pa se odlično izkaže “hitri menjalnik”. Quickshift ali Schaltassistent kot mu pravijo v nemščini, je neke vrste sekvenčni menjalnik, ki za prestavljanje navzgor ne potrebuje stiska sklopke ali zapiranja plina, saj elektronika za tisti trenutek prekine vžig. V praksi to pomeni, da speljemo in nato s polno odprtim plinom prestavljamo navzgor dokler nas ne ustavi razum. Ko sem pri močnem speljevanju spregledal pesek sem ugotovil, da tudi ASC deluje dobro, saj mi je takoj prekinilo plin in preprečilo vrtenje kolesa.

Poraba se pri športno-turistični vožnji giblje od 5,5 do 6,5 litrov, pri močnem priganjanju pa bo verjetno okoli 7 litrov kar je zelo spodobno za takšno prostornino. Z 19-litrsko posodo za gorivo je torej tudi 300 kilometrov na tank popolnoma dosegljivih.

BMW K1300S v sebi skriva številne različne karakterje, je kot električna kitara, ki igra nežno balado ali trash metal, vse je le odvisno od roke, ki jo drži.
Zaradi te vsestranskosti je eden redkih motorjev, ki me je navdušil in v zadnjem času edini, ki me je navdušil do te mere, da bi ga kupil. Pravzaprav se tako nisem počutil že od časa, ko sem prvič preizkusil kawasakijevo dvanajstko, le da me je tista takoj navdušila bolj ali manj samo zaradi moči, pri K1300S pa je navdušenje raslo z vsakim prevoženim kilometrom. V osnovi rad potujem ali pa se hitro vozim po lokalnih cestah in te dve stvari se pogosto izključujeta; tokrat ne.

Osnovni model sicer stane 16.200 €, a obvezno bi želel še nastavljivo podvozje (622 €), pomoč pri prestavljanju (303 €) in ASC (252 €), verjetno pa še ogrevane ročke, potovalni računalnik, alarm ter nosilce za kovčke, kar bi skupaj naneslo na 18.860€, kolikor je bil vreden naš testni motor. Čeprav ima motor visoko ceno, ne bom trdil, da je predrag, saj je osnovni model 3.000€ dražji od najcenejše japonske konkurence, medtem ko je z nekaterimi skoraj izenačen. Za opremljeno verzijo pa tako ali tako ni primerjave, saj takšne opreme drugje sploh ni mogoče dobiti. V luči pričakovane nove Honde VFR 1200 in ostalih novih 2010 modelov lahko rečemo, da je BMW s tem motorjem merilo postavil zelo visoko.
BMW K1300S je za motoristično zrele voznike, ne glede na dejansko starost, ki vejo kaj hočejo od motorja in znajo krotiti svoje zapestje na ročici za plin. Zaradi umirjenega izgleda, tako ali tako verjetno ne bo pritegnil tistih, ki iščejo pozornost ali najbolj adrenalinskih voznikov, ki se zmrdujejo nad vsem kar ni superšportni motor. Kdor ga bo imel, ne bo pretirano izstopal med splošno populacijo, med poznavalci pa bo verjetno deležen marsikaterega zavistnega pogleda.