BMW ni zgolj zasnoval in izdelal prestižnega potovalnika, ki premore več tehnike in vesoljske tehnologije kot reševalni čoln ameriške obalne straže. Bavarci so tehnološko igračo tudi predstavili v stilu. Na jugu afriške celine. GTL-a s sicer ne drži tako prestižen renome kot Honde Goldwing, a je tehnološko mnogo bolj dodelan, hitrejši in približno 11.000 evrov cenejši. Hm..
S prestižnim potovalnikom in slečenim GT-jem še vedno sveže zapisanim v spomin, sem se ponovno podal čez prelaz Franschhoek, ki leži le nekaj kilometrov stran od Cape Towna. Julia je pristala na vlogo testne sopotnice. Pa sva šla.
Sedež voznika je od tal oddaljen 750 mm – je mnogo nižji kot na GT-ju, pa tudi zelo udoben. Tudi sopotnica je bila ves čas izleta navdušena nad razkošjem zadnjega sedeža in vsega kar ga obdaja. 49-litrski topcase ima nameščeno sopotniku namenjeno naslonjalo hrbta, ki ponuja veliko mero udobja, vanj pa je mogoče brez truda spraviti integralno čelado. Jaz se v kovček stlačil kamero, mikrofon in natikače. Pač ni prijetnejšega kot med opoldanskim počitkom sezuti škornje in za kakšno uro natakniti nekaj bolj zračnega.
Testni GTL-ji so bili opremljeni z najnovejšim BMW-jevim avdio sistemom, GPS-om, ESA II, DTC-jem, tempomatom in protiletalskimi raketami. Večer pred testno vožnjo smo bili deležni demonstracije delovanja novega sistema žarometov – tistih slavnih, ki sledijo zavoju ceste. Impresiven kos opreme, ki je z novima GT in GTL debitiral v svetu motociklizma. Čeprav bo zadevščina v avtomobilizmu kmalu postala del serijske opreme, pa v svetu motociklizma velja za malo čarovnijo. Njeno delovanje je mogoče opaziti tudi pri dnevni svetlobi. Giroskop je poglaviten del velikega števila nedavnih tehničnih nadgradenj v svetu motociklizma – sodobnih ABS-ov in nadzorov delovanja agregata. Bavarci so pri razvoju takšnih in podobnih pritiklin, ki lepšajo življenje motociklistov, trenutno vodilni. Sledijo jim pri Ducatiju in Apriliji.
Tisti, ki se bodo lotili resnega popotovanja, bodo veliko število kilometrov prevozili v temi in nov sistem žarometov bo spoštovanja vredna prednost na zavitih magistralkah, saj bo omogočal varno vožnjo pri enaki hitrosti kot podnevi. Tu je tudi neprijetno dejstvo, da z leti izgubimo nekaj ostrine vida in BMW-jev sistem žarometov bo tudi tu priskočil na pomoč.
Na avtocesti BMW K1600 GTL za vetrno zaščito poskrbi bolj uspešno kot GT. Nižji sedež v kombinaciji z visokim, elektronsko nastavljivim vetrobranom je odlično zaščitil tudi mene – je eden prvih, ki mu je to zares uspelo. Položaj vetrobrana voznik uravnava s stikalom na levi ročici krmila – ko je motocikel parkiran in vetrobran spuščen, ta varuje sistem GPS pred krajo.
Prednji del je ožji in lepše reže zrake kot Honda Goldwing. Tudi voznikove noge imajo več prostora kot na široki Hondi, saj je BMW-jev vrstni šestvaljnik ožji od kateregakoli drugega moto-šestvaljnika (Benelli Sei, Kawasaki Z1300, Suzuki Stratosphere concept in Honda GW) V resnici ga Goldwing prekaša samo v dveh primerih – v udobnosti ekstra razkošnega sedeža, ki spominja na zofo in zmogljivosti avdio sistema. Zakaj tako pogosto omenjam Hondo Goldwing? Ker je v resnici edina prava tekmica novega BMW-jevega potovalnika, saj samo to prestižno japonsko križarko poganja šestvaljnik. Čeprav je BMW GTL uvrščen v isti razred potovalnikov kot Yamahina FJR in Kawasakiejv GTR, gre za “resnejši” kos motocikla, ki za svojo ceno tudi ponuja veliko več kot Hondina Goldwing.
Ko avtocesta postane dolgočasna, je na levi ročici krmila stikalo za nastavitev in vklop tempomata. Temu ni po godu, če ga vklopimo pri visokih vrtljajih ali v nižjih prestavah – za vklop najprimernejša je šesta prestava. Motor bo pospešil do prednastavljene hitrosti in to držal, dokler se voznik ne bo poslužil sklopke, zavore ali ročice plina. Med pačenjem v kamero, ki mi je sledila v avtomobilu, sem si zaželel, da bi GTL imel nameščen tudi sistem senzorjev, ki bi mu omogočili “priklop” in samodejno sledenje vozilu pred njim – tako kot to omogoča sodobnejšim avtomobilom. Morda nekaj česar se lahko nadejamo v prihodnosti.
Oborožen s sopotnico sem lahko podrobneje preizkusil sistem vzmetenja ESA II – tako kot GT, tudi GTL ponuja tri osnovne nastavitve – Comfort, Normal in Sport, ki jih lahko nato izpopolnjujemo in prilagajamo potrebam z dodatnimi nastavitvami. GTL težo sopotnika in prtljage “požre” presenetljivo dobro.
Z Julijo sva pretežno križarila in dama se ni pritoževala. Kasneje sem v solo izvedbi zadovoljil tudi svoje potrebe po dinamiki – priznati moram, da se v najbolj športni nastavitvi vzmetenja GTL ne razlikuje zelo od GT-ja, ki se je na testu izkazal za precej športno navdahnjenega. GTL je, kljub mnogo bolj ležernemu položaju za krmilom, skoraj enako dinamičen in čez zavoje nisva šla nič počasneje kot z GT-jem.
Enako velja za BMW-jevo najnovejšo umetnino – vrstni šestvaljnik s 160 KM in 175 Nm navora je prožen ter se celo na odločen obrat ročice v šesti prestavi odzove hitro in odločno, brez kašljanja in kolcanja.
Po radiu sem šaril najprej preko menija, nato pa preko stikala multicontroler izbiral skladbe. BMW je na desno stran motocikla namestil radijsko anteno, ki bi utegnila koga motiti. Ozvočenje dobro poskrbi za glasbeno izkušnjo voznika, a jo je mogoče izboljšati s priklopom para slušalk – tudi za jasnejše glasovno vodenje navigatorja. V tem primeru bo sopotnik prikrajšan za glasbeno spremljavo, sam nima svojega para zvočnikov.
BMW K1600 GTL ima nameščen sistem Bluetooth. Priklopil sem svojega BlackBerryja, a nato ugotovil, da mi sistem ne omogoča predvajanja svojih skladb. Le v kombinaciji z iPhonom jih lahko. Za zdaj. Sicer je povezava z BlackBerryjem omogočala sprejemanje telefonskih klicev.
Zaslon TFT je v paketu s stikalom multicontroler prava poslastica – je pregleden in celo prijeten za oko. V meniju, v katerega uporabnik dostopa preko zaslona TFT, lahko nastavljamo ogrevanje sedežev in ročic krmila, nastavitve ESE II, sistema nadzora pogonskega kolesa, nadzorujemo tlak v pnevmatikah, porabo goriva, povprečno hitrost in še in še – skratka vse tisto, česar smo sicer vajeni na potovalnih računalnikih sodobnih avtomobilov.
GTL-jeva posoda za gorivo je poltretji liter večja kot pri GT-ju, kar naj bi “kompenziralo” dodatnih 30 kilogramov mase v primerjavi z GT-jem, nekaj goriva pa je namenjenega za predvideno večjo količino prtljage na GTL-ju. Zdi se mi, da je razlika nesmiselna. Tudi na GT-ju bi želel 26,5-litrski rezervoar.
Okvir dobro opravlja svojo nalogo in je hkrati uporabniku prijazna in pokorna zadeva. Nudi udobje, a hkrati tudi veliko povratnih informacij, ter nadgrajuje bogato serijo sodobnih in elektronskih pomagal – še vedno pa GTL ostaja “zgolj” motocikel za uživače.
Aluminijast okvir je nameščen nizko, kar omogoča kot namestitve agregata. Na okvir je zadaj pritrjen Paralever s kardanom, spredaj pa Duolever. Ta se med zaviranjem, tudi zelo močnim, obnaša zgledno in ni moteč. Tudi ABS se lepo vklopi v sliko in kombinacija vseh pritiklin vzbuja ogromno samozavesti ter daje občutek varnosti. Zadnji blažilec s pripadajočimi pritiklinami deluje masivno in v kombinaciji s sistemom ESA II je zagotovo krivec za visoko maso motocikla – 348 kilogramov naj bi tehtal na vožnjo pripravljen GTL. Ni me motilo, saj je bilo zaradi njega križarjenje udobno in nezahtevno.
Metzelerjeva Interact je kos velikim obremenitvam in se je tudi na testu obnašala zgledno, ne glede na to kako zelo sem jo mučil. BMW pa je motocikel opremil s serijo pomagal, ki skrbijo, da pnevmatike delujejo v optimalnih pogojih – recimo sistem nadzora pogonskega kolesa DTC. Ko sem se ustavil na kavi, so se za posrečene pokazali tudi centralno zaklepanje, vetrobran, ki pred krajo varuje sistem GPS ter centralni zaklep kovčkov in treh manjših predalov.
Zaključek
Bavarcem je BMW K1600 GTL res uspel. Tehnološka prednost, ki jo ima pred križarkami predhodnih generacij je ogromna. Je noro udoben in gora elektronskih pomagal, s katerimi je opremljen, deluje tako kot mora. Velik, 1649-kubičen agregat je zabaven. Odziv v srednjem območju vrtljajev je čudovit in ni mu konca. GTL bo pisan na kožo vsem ki uživajo v daljših izletih ali popotovanjih, pa tudi tistim ki imajo radi športnejši tempo popotovanj.
no, pa le ni namenjen samo starim atejem. poglejte deklino.
jaz sem navdušen nad obema :-))
kaj pa vem… meni se zdi, da je goldwing še zmeraj svoj razred. boljši ali slabši, v glavnem svoj.
Golda je svoj razred, seveda. Jaz bi tega BMW-ja dal nekam med Goldo in Pan-ko, če se že mora primerjati s Hondo. Meni je všeč, in če dobim na Lotu, bo moj. Amen. Seveda pa bi moj Vulcan še vedno imel prvo mesto v garaži.
Tudi meni je všeč… a bi ob takem kešu, če bi ga imel, še vseeno reskiral kakega tisočaka zraven za Goldo… Je le ime in karizma.