Ducati Monster 1100 EVO

Na kratko – Ducati je na novega 1100 EVA nataknil nov izpušni sistem, nabrusil agregat in motocikel opremil z novim varnostnim paketom. Z njim sem užival po zavojih, ki so me popeljali na Etno.

Vsi Monstri so v svoji osnovi pretežno le agregat, okvir in dve kolesi. To je vse. Letos so pri Ducatiju s sistemom elektronskega nadzora pogonskega kolesa prvič opremili motocikel z zračno-oljno hlajenim agregatom– štiristopenjski je in v ‘paketu varnostnih pomagal ga dopolnjuje tudi sistem ABS. Z drugimi besedami – Ducati je zadeve ohranil preproste. Na 1100 Evo bi sicer lahko nataknili 8-stopenjski nadzor pogonskega kolesa, a zadev niso zapletali bolj kot je potrebno.

Testiranje sem pričel v središču, tisti dan vlažne, Katanije. Deževati je prenehalo le uro preden smo odrinili na pot. Jutranji dež me ni spravil v dobro voljo, a se je kmalu izkazalo, da je poskrbel za idealne pogoje testa. Spolzek asfalt in neogrete Pirelli Diablo Rosso II so nemudoma pokazali koliko je vreden štiristopenjski nadzor podajanja moči. Serijska nastavitev DTC-ja je 2 – ta v delovanje agregata posega odločno in se je na spolzki cesti pokazala za dovolj varno izbiro. Stopnja štiri je najbrž namenjena vožnji po snegu. Takoj ko so se ceste nekoliko osušile, sem pretaknil v najnižjo stopnjo.

Kmalu smo štrikali ovinke in se vzpenjali po pobočju Etne. Agregat je prožen in 73-kilovaten (100-konjski) dvovaljnik hitro pomalica prestave, brez da bi vozniku ob tem poizkušal iztrgati roke. V prvi prestavi in z DTC-jem v prvi stopnji ‘wheeliji’ niso predstavljali težav, v drugi prestavi pa sem zaman mučil sklopko. Ko se DTC vklopi, to stori najprej gladko, skoraj neopazno in sistem šele nato na podlagi odčitkov senzorjev določi, če je potrebno še več poseganja v delovanje agregata. Stvari se dogajajo tako hitro, da jih voznik ne bo zaznal, če ne bo pozoren na utripanje kontrolne lučke na armaturni plošči.

Sistem ABS omogoča popoln izklop, a deluje prefinjeno in vzbuja toliko samozavesti, da sem ga večino testa pustil vključenega – ABS se ni vtikal v moj popadljiv stil vožnje tudi, ko sem zaviral ostro v zavoj.

Nova zdrsljiva sklopka je odlična – zadnjemu kolesu ne preprečuje zgolj, da bi med zaviranjem in pretikanjem navzdol prehitelo motocikel, pač pa poskrbi tudi za manj robat občutek na ročici sklopke, ko se vse to dogaja.

Tudi menjalnik je lepo uglašen in zelo natančen. Zvok motorja je krasen, ko motocikel švigne mimo, v sedlu pa izgubi nekaj prijetnih, bogatih not. Morda bi komplet Termigninijev rešil težavo.

Nov izpušni sistem ima nameščen glušnik z obliko dveh topovskih cevi – prav ta naj bi zadnji generaciji Monstrov 1100 omogočala razvoj večje moči agregata.

Testni dan na Siciliji ni bil pretirano topel, a vročina, ki jo je seval agregat in neumorno segreval mojo desno nogo, se je počasi pričela širiti tudi na druge, malce bolj intimne predele. Resnično vroč dan bi utegnil biti naporen.

Prepoznaven, paličast okvir in nihajka sta Ducatijevo hišno delo ter tudi glavni razlog za odlično vodljivost motocikla – nič novega za serijo Monstrov. 1100 Evo ima nameščeno prednje vzmetenje znamke Marzocchi in zadnji blažilec Sach – oba kompleta sta popolnoma nastavljiva. Ker je motocikel lahekk – suh tehta le 169 kilogramov, je standardno vzmetenje dovolj za vse, še tako zahtevne, potrebe cestne vožnje.

Za novo sezono je izboljšan tudi okvir zadka – voznikove in sopotnikove stopalke imajo sedaj ločen nosilec, v paketu dodatne opreme pa je na voljo tudi par solidno odmerjenih ročic za sopotnika.

Proizvajalca sem pobaral, ali se obetata izpeljanki S ali SP, a so pri Ducatiju to zanikali ter dodali, da ena izpeljanka modela trenutno zadovoljuje vse pričakovane potrebe trga.
Monster 1100 Evo je obut v Pirelli Diablo Rosso II – v toplem vremenu se na asfalt zalepijo in držijo, kot pes klobaso. Paketa ABS in DTC oskrbita, da bo le malo možnosti za neugoden izid, tudi če je voznik zelo agresiven.

Armaturna plošča ostaja popolnoma digitalna in je za moj okus malce preveč dolgočasna. Prikazuje sicer vse potrebne podatke in omogoča brskanje po nastavitvah DTC-ja in ABS-a, a ni tako všečno-frajerska kot je TFT zaslon na Diavelu.

Odsev v vzvratnih ogledalih je dovolj jasen, le tu in tam sem se moral malce nagniti nazaj, da sem videl vse, kar sem želel. Izboljšan je tudi nosilec registrske tablice, opremljen z drobno LED lučko.

Zaključek

Mislim, da lahko mirne vesti zapišem, da so pri Ducatiju ponovno zadeli žebljico na glavico. Trud pri ohranjanju nizke mase motociklov se obrestuje tudi na modelih kot je 1100 Evo. Je izrazito vodljiv in lahkoten, nezahteven pri premetavanju iz enega zavoja v drugega ter v ovinkih odpušča zelo veliko. Agregat ohranja za Monstre značilen občutek z obilico navora, motocikel pa je lahko zavajajoče hiter. 1100 Evo je superšportnk v družini Monstrov in bo odlična izbira za vse, ki ne gojijo simpatij do meglenih tekočinsko hlajenih agregatov.