Test: Ducati Monster 821

Kako težko je na test dobiti ducatijev motocikel si lahko pogledate na motosvetovi strani, kjer ne boste našli prav veliko. No stvari se z novim uradnim uvoznikom obračajo na bolje, rezultat pa je test čisto novega Monstra 821. Kaj ob ceni dobrih 11.000 evrov ponuja? Je modernejša oblika in kup elektronike “ubila” Monstra?

Do zdaj sem vozil le dva Monstra. Prvi se je imenoval 620 Dark in je bil z eno besedo zanič. Pospeški so se merili s koledarjem, ko pa sem motor malo nagnil je že vse drsalo po tleh. V primerjavi s suzukijevim SV650 je bil kup precenjene pločevine, pa že Suzuki ni nekaj, za kar bi dal ledvico. Drugi Monster je imel oznako 1100 EVO. Le-ta je iz dobrega litra prostornine razvil celih 100 konjev ([sarcasm]vauuuu[/sarcasm]), vzmetenje je bilo trdo, ko bi moralo biti mehko in mehko, ko bi moralo biti trdo. 1100-tka je bila malo bolj poskočna, vendar je, ko se je agregat malo prebudil, vmes posegla elektronika in prekinila vžig. Nadležen motocikel, ki nikakor ni hotel v ovinek. Označil bi ga za težaškega. Sistem proti zdrsu zadnjega kolesa je bil gotovo eden slabših, kar sem jih preizkusil.

Zato tudi malo z rezervo zajaham novega 821 – 112 konjev in dober navor, na papirju govorita o ravno pravi zalogi moči za cestno rabo. Brembo radialne čeljusti ne zbujajo dvoma. Prav tako ne vzmetenje , okvir, križi in vse kar je povezano s ciklistiko. Tu se že na prvi pogled vidi kvaliteta in zato je tudi dražji od konkurence iz dežele vzhajajočega sonca. Monster 821 je na pogled zelo lep motocikel. Slečen in natankan tehta 205 kilogramov, ki jih ni čutiti. Jih precej dobro skriva tudi na mestu. Zaenkrat kaže zelo dobro. Malenkost me skrbi bližina izpušne krivine zadnjega valja. Desna noga je zelo blizu. Nato pa Monstra vžgem. Prvo, kar mi pade na pamet je, da so pri uvozniku pozabili zraven dat dušilce. Ampak ne, ta nor zvok zadovolji vse zakone. Ducati nekaj ‘šmugla’ okoli dovoljenega hrupa in to mi je všeč. Všeč mi je tudi sedež. Ta je nastavljiv po višini in dobro oblazinjen. Glede na to, da imajo italijanski motorji dokaj trdo vzmetenje bi to znalo dobro funkcionirati na naših gladkih cestah.

Opreme ima Monster 821 kar veliko. ABS sistemu lahko nastavimo stopnjo občutljivosti, prav tako tudi sistemu DTC, ki skrbi, da se zadnje kolo ne vrti preveč v prazno. Seveda ne manjka sistem izbora različnih map delovanja agregata, s katerim sta povezana ABS in DTC. Armaturna plošča postreže z veliko podatki, ni pa prikazovalnika nivoja goriva in kar je še bolj tečno, ni prikazovalnika vklopljene prestave. No, zaradi široke balance (kar je seveda fino) in zelo lepo oblikovanih ogledal (ki seveda ne smejo štrleti), voznik v ogledalih večinoma časa vidi le svoje komolce. Ahhh, koga še briga, kaj se dogaja za nami.

No, kako se pa pelje? Po dveh razočaranjih (620 in 1100) lahko z veseljem sporočim, da je 821 totalni zadetek v polno. Agregat je pravi V2 biser, ki niti ni pretirano žejen. Med petimi in šestimi litri je poraba. Lahko zelo spodobno skoči, lahko pa prav žlehtno brcne. Vendar nikoli nekontrolirano. Ravno toliko, da se ne naveličaš odpirat gas, tudi ko to sploh ni potrebno. Vse skupaj pa spremlja odličen zvok. Še vedno ne vem, kako so ta zvok spravili čez homologacijo. Ampak me veseli, da so ga. In nobene potrebe ni po menjavi izpuha, saj ni le glasen ampak tudi zelo lično narejen izdelek. In nikogar ne bo opeklo v desno nogo, kljub bližini zelo vroče izpušne krivine.
Zavore so prijazne do uporabnika, ne primejo ob prvem dotiku ročice, ko pa jo odločno stisnem, je zavorni učinek športno vrhunski. Ročica sklopke žal ni nastavljiva, je pa delovanje zelo zelo mehko. Nad menjalnikom nimam resnično nobene pripombe. Bi pa mogoče, ampak res samo mogoče koga zmotilo športno vzmetenje. Vendar na Monstru tako pač mora biti. Vzmetenje zelo lepo požira kratke grbine, malo je pretrdo ko na avtocesti pri 130 zapelješ v tisto jamo. Saj jih vsi poznate in ste jih občutili. Je pa zato toliko večji užitek ob vožnji po lepi cesti.

Žal smo Mostra 821 dobili ob koncu sezone, ko je asfalt mrzel in drseč, zato bi težko zares ocenil kako se Monster 821 obnaša ob drgnjenju kolen, vendar pa mi občutek pravi, da s športnim prelaganjem med ovinki nima težav. Kaj me je motilo pri tem italijanskem lepotcu? Poleg neuporabnih ogledal in tega, da nima prikazovalnika vklopljene prestave je mogoče malce preveč slečen. Vendar pa pri Ducatiju ponujajo zelo ličen vetrobranček, ki bo nekaj vetra vseeno speljal stran od voznika. No, če imate nogo večjo od številke 40 in imate navado imeti prste na stopalki bodo začetni kilometri malo tečni, saj pomanjkanje prostora noge obrne v črko V. Ko sem se nekaj časa vozil me to sicer ni več motilo. Vseeno pa bi pri Ducatiju lahko malo drugače postavili nosilce zadnjih stopalk. Vendar se potem ne bi tako zelo stilsko ujemalo vse skupaj. No, pa hupo bi lahko postavili na kako manj vidno mesto.

Ducati Monster 821 se ne bo bal konkurentov, saj jih s svojim markantnim značajem zasenči. Lahko bi se bal svojega bratranca, ki je le 2.000 evrov dražji in sliši na ime Streetfighter 848. Bo pa zato Monster 821 zagotovo očaral punce. Ne toliko zaradi lahkotnosti, bogate opreme in videza, kot zaradi prav prijetnih vibracij ki jih oddaja. Punce, tole morate probat. In fantje, tale Monster je prekleto hiter motocikel.