Honda CB1000R

Honda CB1000R! Mestni razbojnik. Najaktualnejši model v tem trenutku. Pokupili so ga po vsem svetu in v Slovenijo je trenutno od 40-ih naročenih prispelo le (razprodanih) 15! Verjetno to pove dovolj.

Pri Hondi smo nečesa že navajeni – da je vse tako popolno. In tudi pri CB1000R to drži. Že ko sedete na tanko oblazinjen sedež, je ergonomija za vse rasti po meri. In ko sem v teh nekaj dneh iskal negativne točke modela, sem ugotovil le eno: to, da sem na fotografijah kot Krpan na svoji kobili!

Pa da ne bo pomote, na fotografiji je res tako videti, a v resnici s svojimi 190 cm nisem imel prav nobenega občutka utesnjenosti. Še več, prav udobno sem se zlil z ergonomsko postavljenimi elementi. Višina sedeža od tal je 825 mm, kar skupaj z obliko ne bi smelo povzročati težav nikomur. In ko je v sedlo zlezel manjši kolega, mu je bila CB1000R prav tako kot ulita! Čarobno.

Motocikel je strašno kompakten, kratek, ozek in nabit. Marsikateri radovednež, ki se je smukal okoli njega, me je pobaral, če je to 600 kubikov? Ni! Čeprav je res, da po velikosti deluje kot šestotak. Ni čudno, saj je okvir od lani predstavljenega modela Hornet 600. Prednje  USD vilice Showa so zadnji krik mode, saj so take, kot na Fireblade 2008. Povsem nastavljive so in imajo premer 43 mm.

Tudi prednji radialno vpeti zavorni čeljusti sta povzeti po zadnjem modelu Fireblade, če nimate modela s sistemom ABS. Testni motocikel je bil opremljen z ABS, zato so bile nameščene klasično vpete, šestbatne zavorne čeljusti in CBS. “To pa ni za streetfighterje!” boste rekli. Hmm, morda. Toda deluje enkratno. Ugriz v prednja 310 mm koluta je čudovit. Dovolj občutka in dovolj močno, da kontrolirate z enim prstom. ABS ne vklaplja prehitro in ni dvakrat za reči, da je to že predhodnik tistega, ki ga nameravajo namestiti na Hondine športnike!

Pritisk na gumb za zagon ne sproži nikakršnih presenečenj. 998-kubični agregat, povzet po Fireblade 2007, elegantno zapoje v svojem značilno popolnem tonu. Agregat je dobil nove odmične gredi z nižjim dvigom ventilov, predrugačene sesalne kanale in tako je na račun odvzete moči v zgornjem območju pridobil obogateno srednje območje.

Prožnost agregata se kaže v odličnem odzivu in podajanju moči preko celotnega območja. Pravi cestni športniki boste najbrž takoj občutili, da v višavah kar nekaj manjka. Tisti zadnji šus. Tako sem omejevalnik pri 11.000 vrtljajih moral namenoma pričakati, saj bi nagonsko že prej prestavil. Takoj po 10.000, ko ima največjo moč 125 KM. Največji navor 100 Nm je pri 8.000 vrtljajih in to pošteno občutite.

Z njim tudi kruzate po mestu, saj nekako je tak mestni postavljač. Umirjeno, brez tresljajev držite vrtljaje med 2.000 in 3.000. Tja do 5.000 že zelo spodobno vozite in tudi prehitevate, od 6.000 naprej pa se živahno dogaja. Na zadnje kolo vas brez kakršnekoli težave dvigneta obe spodnji prestavi, z malo vaje pa tudi tretja! Toda previdno – ne na javnih cestah ali v mestu. Pa čeprav je ulični bojevnik.

Dizajn CB1000R sledi smernicam modela Hornet. Vidi se, da je prisotna italijanska roka, ki ve, kaj počne. Značilni prednji žaromet z LED pozicijsko lučjo (prijatelj je pripomnil, da je videti kot “gas-maska”), ukrivljeno speljane izpušne cevi v kratek dušilec ob desni strani, zatemnjeni smerokazi in ne nazadnje – specifična povsem digitalna armatura, ki me je ne glede na to, da imam rad klasične merilnike, zelo navdušila. Ima vse, razen prikaza prestave (ne vem, zakaj se tega tako otepajo).

Če nadaljujete z ogledom detajlov, ne morete mimo štirikrakih platišč in zadnje enojne nihajne roke! Zopet stilska eleganca. Ošpičen zadek se hitro konča, nosilec registrske tablice pa dokaj enostavno odvijačite. Rekel bi, da se bo sopotnica na tankem zadnjem sedalu neudobno počutila. Toda deklica na zadnjem sedežu se po kakšnih 150 km izleta ni pritoževala. Celo omenila je, da bi pa tak motocikel imela!

Z dvema na motociklu je motocikel postal za moj okus malenkost preveč majav. Zadnjemu blažilniku bi bilo potrebno vsaj malce priviti dušenje povratnega hoda (poleg tega mu lahko nastavite še prednapetost vzmeti). Za športnejšo vožnjo bi ga moral na beh koncih tudi malo otrditi, toda standardno nastavljen je vsaj nudil nekaj udobja z gibi koles 120 mm spredaj in 128 mm zadaj. Pa če sem iskren, se je po 100 in več km rit pričela neudobno počutiti.

25 stopinj kota glave in 99 mm predteka lahkotno vodi CB1000R, ki je s tekočinami težka 214 kg. Ni malo, kar se občuti, toda je tako kompaktno in centralizirano, da je sama vožnja popolnoma nenaporna in uživaška. In to že od prvega trenutka. Je tak motocikel, na katerega se ne rabite navaditi. Preprosto ga obvladate (s tem, da računam, da imate že dokaj bogate izkušnje z motociklizmom, kajti ta motocikel ni za začetnike, čeravno bi se morda kdo hitro našel v njem).

Cena je 10.590 evrov! Ugodna za toliko motocikla. Testni model je bil rahlo dolgočasne sive barve, kar se mi zdi, da ne sede ravno na tak motocikel. Sta pa zato toliko lepši zlata ali pa bela. Tudi črna najbrž ni napačna. A o tem se odločite sami, če boste stopili v vrsto.

1 od 14